Pa smo šli... (21.5.2020)

V sredo, enkrat tam na popoldne, ko sem ravno skočila na sosednji hrib blizu doma mi zacinglja telefon…Po navadi me kaj dosti ne briga in ne gledam sporočil, kadar grem tako hodit…ampak tokrat pogledam in zagledam mikavno ponudbo za plezanje v hribih od Petra. Pol pa akcija,…itak sem bila takoj za, hitro se je bilo treba zmenit doma še za avto, napakirat stvari in pol gasa v Ljubljano prespat k Urški na kavč (mimogrede…hvala Urška za »kavč surfing« :) ).

Iz Ljubljane sva z Petrom štartala okoli 5.30 in v Vodicah (pa ne tistih na Hrvaškem :D ) pobrala še Renato. Tako naloženi in napakirani smo se odpravili proti dolini Kamniške Bistrice in po nekem določenem času tavanja po makadamskem labirintu, končno lepo in elegantno parkirali ;D. Pri avtu sva z Renato, ob pomoči Petra, še preučili kam točno bo treba it, prebrali opis in pogledali ter pofotkali skico in fotografijo smeri.

Po ne tako dolgem dostopu, smo se ustavili najprej na razglednem travniku, iz katerega se je lepo videla Planjava (aja pozabila sem sploh napisati kam smo šli --> Kratkohlača smer v Planjavi) in tako smo si tudi na tem mestu še enkrat natančneje ogledali kje je naša vstopna točka in približno kje nas bo vodila smer.

Na vstopu (zraven nekega Wunderlichovga snežišča :) ) smo se opremili in Peter je pričel z plezanjem midve pa potem za njim. V spodnjem delu smeri nas je še malo zeblo na začetku, potem pa nas kaj kmalu ni več…morda zaradi inverzije ali pa čisto totalnega navdušenja nad plezanjem v hribih…kdo bi vedel…

Smer je lepo speljana in prav ful lušna  :) Tudi skala se mi je zdela kar solidna za plezanje, ponekod malo krušljiva, sicer pa ne morem delati nekih primerjav, ker je bila to moja prva smer v hribih (lahko pa kot za geološko zanimivost povem to, da gre za svetlosiv apnenec, kateri je nastal pred približno 240 miljoni let). Sicer pa itak slike povedo več kot tisoč besed…

Juhu, komaj čakam da gremo še, morda bi za na konec pasal un komad »I'm so excited, and I just can't hide it« :D

Lp

Lučka