Izlet v Tamar

Ker nas je zanimalo, kako je z razmerami na skrajnem zahodu, smo Maks, Miha Š. in jaz obiskali dolino, ki jo obkroža čudovita kulisa grebena Ponc na eni strani, grebena Mojstrovk, Travnika in Šit na drugi strani, na koncu nje pa z mogočno podobo kraljuje Jalovec. No, snega prav veliko ni bilo. Bi se pa dalo smučati skozi Ozebnik in še malo dlje. Slapovi se pridno debelijo. Grape, po katerih potekajo zimske klasike, so bile nekoliko pobeljene, je pa še prevladovala skalna podlaga. "Prav, pa pojdimo na Jalovec" smo sklenili. Ker nas je srbelo po plezanju, smo se med pohodom proti Ozebniku vztrajno ozirali po stenah okrog nas. In tako smo tik pred vstopom v žleb zagledali prav mikavno razčlembo, ki se je nadaljevala proti desni v nekakšno grapo v severnem ostenju Šit približno na mestu, kjer vstopi manj znana smer Jesihove. Ni bilo treba dvakrat reči in že smo stali pod s škripavcem oblito dokaj pokončno steno. Malo smo celo verjeli, da bi nam uspelo priti čez na vršni greben. Ker pa nas je priganjal čas in smo bili v navezi trije, poleg tega pa je bil to čisti eksperiment, pa tudi kovačije ni bilo zadosti, smo se zadovoljili z enim dolgim raztežajem po mešanem terenu okoli dobre četrte stopnje težavnosti. Maks in Miha sta prvič od bližje spoznala konkretnejšo zimsko vertikalo, sam pa sem dobil izziv s postavljanjem varoval in sidrišča v zamrznjeni skali. Hudega nam ni bilo, bila pa je lepa zgodba.