Prva skupna zimska tura AŠ 19/20

Pretekli vikend smo se tečajniki letošnje AŠ prvič skupaj odpravili na sneg. Destinacija: Zasavska koča na Prehodavcih. Po dobrih dveh urah vožnje (Vršič je zaradi snega zaprt), v Trenti zlezemo iz toplih avtomobilov in štartamo v hrib. Ker smo imeli v načrtu spanje v zimski sobi, so bili ruzaki primerno težki, a smo se kljub temu (ali ravno zato?) hitro ogreli. Pot kar dolgo poteka po gozdu, snega pa vedno več. Na začetku so nas alpinisti in pripravniki malo “šparali”, nato pa smo se tudi tečajniki lahko preizkusili v gaženju frišnega snega – vse do kakšnih 400 višincev pod kočo, ko je treba prečkati nekaj relativno strmih delov. Ker je novega snega tukaj več, kot smo pričakovali (poročila se glede tega precej razlikujejo  – morda do bokov morda pa kar do ušes), podlaga spodaj pa je poledenela in včasih celo zapoka, pade povelje: prenevarno, obrnimo. Obračanje je pač del zimskega alpinizma, kot smo slišali že na četrtkovem predavanju :) Na ravnem in varnem terenu na kratko predebatiramo, zakaj in kako, nato pa se odpravimo v dolino – samo še 2 uri nas ločita od sončnega zahoda in do avtomobilov prikorakamo v polmraku. Tura je uspela, vsi smo varno v dolini, tečajniki pa smo predvsem veseli, da nismo mi tisti, ki smo morali sprejeti odločitev o obračanju.

Vikenda pa s tem še ni konec – po zaslugi Katarine, ki nam je priskrbela streho nad glavo, se zabava zvečer nadaljuje, nekateri pa vseeno preizkusijo tudi, kako je pozimi prespati na prostem. Po jutranji kavi imamo predavanje na temo zimske opreme in plazovne (ne)varnosti, nato pa dobimo priložnost, da vse preizkusimo tudi v praksi: hoja z derezami, zaustavljanje s cepinom (iz vseh možnih položajev :)), iskanje z žolno in sondiranje. Ob 13h, ko nebo  prekrijejo oblaki, se odpravimo nazaj proti Ljubljani – seveda z obveznim vmesnim postankom za pico, analizo ture in načrtovanjem naslednjih skupnih podvigov.