Spoznavna tura alpinistične šole 2019/2020

Že drugo leto povrsti poročilo o spoznavani turi prihaja z zamudo za povrh pa tudi spet ne od fletne tečajnice… Kaj čmo, so pa vsaj na slikah.

V soboto 12.10. smo se okoli šestih nabrali pred ferajnom, napokali v avtomobile in kombije (očitno je kandidat za načelnika kr pr kešu, k ma tak fancy ledrast kombi) in gas proti Ratečam. Tam se združimo še z zaspanci z gorenjskega konca, vključno z Jeseničanom, ki piše tale prispevek, in v konvoju do izhodišča pod Belimi Vodami na koncu Rabeljskega jezera.

Po uvodnem govoru vodje ture (Matija Valič) in vodje šole (Peter Hrovat), ki sta nas tečajnike prestrašila z maso alpinistične opreme, ki jo bomo kot šolani tečajniki morali nositi v hribce že v prihajajočem letu, smo kar urno stopili proti koči Brunner. Pri naslednjem postanku pri bivaku Gorizia smo zabijali kline, tlačili jebice (zatiče) in vtikali frende (metulje). Vsi pripomočki so našli ustrezne poke ☺ Orientirali smo se z zemljevidi in občudovali okoliške trdne lepe stene, kjer se bomo, baje, lahko kaj kmalu tudi razgibavali v plezalnikih.

Mimo koče Corsi smo se vzpeli še do končnega cilja Koštrunovih špic (2502). Cel greben Koštrunovih špic je bil v toplem šajbastem jesenskem vremenu idealen za opazovanje Zahodnih Julijcev in naših vršacev v bližini. Na vrhu je bilo ravno dovolj prostora, da se je celotna generacija tečajnikov 2019/2020  (30+) skupaj z vsemi spremljevalci (~10) posedla, pojedla in pokramljala. Med spoznavnim delom spoznavne ture je bila vroča tema podatek o zvezi: samski, na koruzi, uradno vezan etc. in itd.

Sestop nas je vodil mimo Škrbine prednje špranje, Viške planine nazaj do glavne ceste. Analizo in zasluženo hidracijo smo opravili v gostilni Gala v Lescah. Tečajniki smo bili navdušeni, vodja ture je bil z izvedbo zadovoljen. Skratka ocena ture 10+ z vseh strani.

Za vas in nas, 

Tečajnik Bor