Ze pa tak...

...s Fjodorjem sva šla v ponedeljek v NŠG - Kranjsko poč (IV/III-IV, 250m). Vršič neobičajno in prijetno prazen. Na vstopu še kar nekaj snega, tako da si do stene reževa stopke in "cepinima" s kladivi. Potem jih več ne rabiva. Med tem ene 15m nad nama in malo levo od najine smeri nezgovorna naveza, ki se ji ne zdi opozarjati na kamenje, ki ga mečeta dol...in ene parkrat prav grdo frči.  V skalo pridema približno na polovici prvega cuga. Nobenemu ni bil kaj posebno všeč. So bli pa ostali lepi. Fjodor zleze najlepši in najtežji cug. Malo sem jezen, malo pa olajšan. Skala je večinoma dobra, ponekod kakšne naložene poličke ampak ne veliko. Da sva imela par frendov, je bilo kar fajn. Orientiranje nama v štartu jemlje nekaj časa. Povsod zgleda lepo, samo midva si ne upava zabluzit. Od oka sva nardila 2 nepotrebna štanta...ker sta pač bla tam. Zadnji cug pod greben zgrešiva in pridema nekam bolj  levo...ampak ostaja enako težko kot prej. Na časovnico posledično nisva posebej ponosna. Se nama pa nikamor posebej ne mudi. Na vrhu mlackava frutabele. Fjodor ma sendvič. Za nama prileze prijazna naveza. Če tipa ne bi videl ampak samo slišal, bi prisegal, da je Žiga Rozman. Pa ni. Greva dol in se pogovarjava bedarije. Na Vršiču hoče Fjodor pobožat ovce in mu dovolim, ampak si premisli. V Kranjski si v Merkatorju kupima neke brezalkoholne pijače (oz. mogoče je mel Fjodor cider ali podobno...sodeč po bežnem pogledu na piksno. Fjodor! Piksna! :) Potem se ni več kaj veliko zgodilo. Sem šel domov in sem bil spet navadni Jure. Me zanima kaj si Gorišek misli o dnevu državnosti.