Junijski plezalni vikend

Aprilski maj se je končal, vreme se je stabiliziralo in sem izkoristil prvi celi vikend dobrega vremena.

Začela sva s Teo Močnik v petek popoldan in sicer s Pocarsko smerjo, IV/III, 200 m v Mali Mojstrovki. Tea je imela idejo, da bi šla po smeri še na vrh Male Mojstrovke zato sva se odločila, da vzameva še cepin in dereze in da smer preplezava v gojzarjih (zaradi česar me je Tea kasneje še preklela). Nad gredo je bilo še kar precej snega tako, da nama je bil en cug lep štirice off-limits in sva ga obvozila po levi. Tačas se je okrog Male Mojstrovke vila gosta, trmasta megla, ki naju je na koncu smeri pogoltnila in sva se odločila preskočiti vrh in sestopiti na Vršič. Z malo lutanja po megli sva našla Vratca in se vrnila v jasno dolino.

Naslednji dan sva se z Anjo Šraj lagano sportski odpravila proti Novemu Vrhu kjer nihče od naju še ni bil, steno pa so nama toplo priporočili. Po uri in pol vožnje in 45 min dostopa v strm breg v pasji vročini sva stala pred fantastično steno, ki naju je popolnoma očarala.
Izbrala sva si smer Sestavljanka, V/IV, 100 m, ki je nudila prav pakleniške plate in res minimalno opreme v smeri. Na vrhu stene je kar hladno brilo in ura je bila pet. Naslednji dan sva imela planirano glavno turo vikenda zato sva se odločila, da abzajlava in se vrneva v Ljubljano.
Sicer pa sva bila oba navdušena nad steno in se definitivno namerava še vrniti :)

Naslednji dan sva štartala ob 6:30 iz Ljubljane proti Kamniški Bistrici. Prvi cilj je bila Virensova smer, 200 m, IV/III v Koglu. Po dveh urah dostopa sva prišla prva pred Virensovo. Ena naveza je bila že v Zupanovi in dva našpičena avstrijca sta ravno zaštartala Kamniško. Aja pa še en wingsuit master iz anglije se je potikal okoli in iskal pot do vrha Kogla :) Kasneje nas je vse v smeri prestrašil s svojim spustom :D
V času, ko sva se prštimala za smer se je za nama v vrsto postavila naveza iz AO Vertikala, Anja je potegnila prvi cug, jaz pa sem si budalaško otežil drugi cug tako, da sem zarinil v levi kamin (neobvezen IV+). V tem času sem zaslišal ljubezenske krike »Mifiiiiiiii!!!« od spodaj od koga drugega kot Samota Kristana. Zato sem še toliko hitreje vlekel cuge, da čimpreje pobegnem temu!

Po izstopu iz Virensove smeri ob 2h popoldan sva si vzela krajšo pavzo za jest & pit ter si ogledala najin naslednji cilj: Južni raz Skute, IV/III, 350 m, ki je zgledal kar impozantno. Od izstopa, čez pode, do vstopa v raz sva potrebovala 45 min čemur je sledilo eno najlepših poplezavanj kar sem jih do sedaj imel priložnost izkusiti. Celi čas na razu so se mi v glavi ponavljali izseki iz Miheličevega opisa smeri: »nebeška lestev« in »opis smeri skorajda ni potreben, samo slediš razu z nepomembnimi ovinki«.

Po nekaj urah čiste hribovske uživancije (smer je tudi super opremljena), med katero nisva videla niti slišala žive duše, sva top-outala na vrhu Skute. Ura je bila sedem zvečer, razgledi fantastični in midva sva se osredotočila na sestop. Naciljan sva imela sestop čez gamsov skret za katerega pa sem slišal, da je lahko tricky, sploh ponoči in SPLOH, če ga še nikoli nisi šel, kar je veljalo za naju. Do skreta sva prečila kar nekaj snežišč, nekatera tudi precej strma (višje v hribih je še kar precej snega, kot vsi že veste), zaradi katerih sva bila zelo vesela, da sva s sabo privlekla zimsko opremo. Z malo srečo, dobrimi topo aplikacijami z vrisanimi brezpotji in s pomočjo francoskih čehov sva tik pred temo prišla pod Kogel od kjer je bil nadaljnji sestop enostaven. Na koncu sva za celo turo porabila 17 ur, lahko bi štartala prej in plezalke bi tudi pomagale :D Definitivno celodnevna tura, ki jo toplo priporočam :)