Švajcarska, život moj

Fantje so se zbobnal, dežela ur in čokolade je bila izbrana in vodnički so bli spakirani. Predno je odbila tretja popoldne smo se prvi dan drugega meseca v letu našega gospoda letos odpravili Skvarč, Marjan in Milfaća iz Ljubljane.

Cilj: Sion, Švica.

Z malo zamude zaradi močnega sneženja pred prelazom Simplon smo po nekaj osmih urah prispeli v naš Airbnb v Sionu. Stanovanje nam je Jurček, ki je par ur pred nami prilezel iz Züricha,  prijetno pogrel nakar smo ga, seveda temu primerno, malo zažurali do… ne vemo točno katere ure zjutri.

Nekje v tem času sem ugotovil, da sem v LJ pozabil žolno in nepalke zato sem si naslednji dan v Sionu izposodil žolno ter cel teden preplezal in presmučal v turnih pancerjih. V štacuni z alpinistično robo smo povprašali kaj bi se dalo tisti dan še turno prehoditi in pofurati. Zaradi visoke nevarnosti plazov (trojka/štirka) so nam odsvetovali kako divjino, so pa nas napotili proti lokalnem smučišču nad vasico Nax ob katerem so urejene turne poti. Lagano sportski smo se v 35 min zapeljali do parkinga v Naxu in po nekaj šraufanja štartali uzbrdo. Na koncu smo kucnl nekih 1300 višincev in prišli na vrh Mont Noble, 2673 m. Na zgornjem delu smo imeli spodoben pršič (sicer večinoma sfurano) in smo tako opravili prvi, ogrevalni, aklimatizacijski pristop.

Zvečer se nam je pridružil še Beno in smo skovali ledne plane za naslednji dan.

Drugi dan sva z Benotom v dolini Anniviers napadla:

- Cascade de le Bouillet, WI4, 120 m

- Goulotte Cacheé, WI4/M3, 180 m

Skvarča, Grega in Jurč pa so v Val d'Herens splezali:

- Cascade du Pont, WI3, 100 m

Tretji dan smo pofreeridal Verbier in zapravljali švicarske franke za 16 evrske smučiščarske burgerje. Zvečer pa se nam je iz Chamonixa pridružila prosta agentka Anja.

Četrti dan smo zopet amortizirali cepine. Tokrat smo Beno, Anja in jaz napadli slap, ki so ga Grega, Skvarč & Jurček splezali dva dni prej – Cascade du Pont. Za tem pa smo zraven splezali še:

- Cascade du Tunnel, WI3+, 130 m.

Medtem je pa druga trojica opravila še eno turno.

Peti dan so imeli Grega, Skvarč in Jurček restiča. Beno, Anja in jaz pa smo se odpeljali v Mauvoisin in splezali:

- Cascade Severeu, WI4+, 110 m

Ob katerem nas je spremljal topljajoči-se led ter plazovi. Adrenalinsko :D

Naslednji dan sva imela z Benotom spa-day, ostali štirje pa so se poparčkal v dve navezi in šli splezat zgoraj omenjeno smer Goulotte Cacheé, ki se je izkazala za cukerček celega izleta.

Za tem nas je Anja zapustila, ker nekateri majo pač službe. Na predzadnji dan smo si izbrali skupno turno in naciljali vrh La Roussette, 3262 m. Izhodišče je iz Val d'Herens (ista dolina kjer smo že plazali slapova Cascade du Tunnel in Cascade du Pont). Vrh je bil malce težje dostopen zato smo s sabo vzeli tudi tehnično opremo. Po dobrih 1000 višincih smo stali pod vzhodnim ostenjem La Roussette. Sneg ni izgledal najbolj obetaven zato smo opravili prerez in se odločili, da bomo zarinili v eno od širših grap. Višje gor se je snežna odeja precej poslabšala in, ker nismo bili sigurni, da bi našli varno varianto za sestop, smo se odločili obrniti. Spustili smo se na sosednjo ramo, ki verjetno niti nima imena, nekje okrog 3000 nmv. Smučarija je bila fantastična, sneg čudovit in nesfuran.

Zadnji dan pa sva, ker sva bila z Benotom še našpičena, da maksimalno izkoristiva dopust, odpizdila iz Siona proti prelazu Simplon za zadnji slap medtem, ko so fantje do konca spakirali.
Splezala sva:

- Simplon White, WI4+, 130 m

V tem času pa so še ostali prispeli do prelaza kjer smo se poslovili. Beno se je odpeljal nazaj v Ženevo, Jurček v Zürich in mi trije smo ob 10ih zvečer prispeli v Ljubljano.

Vse skupaj fantastičnih 8 dni plezarije in smučanja, dobrih razmer, pitja, glasbe in dobre jedače.