Balkanska resonanca ludosti, kot nanizanka!

Iz ledeno mrzlega fiaska dolomitskih slapov, na vroč Balkan.

To naj bi bila iztočnica nekih, kao dopustov, katerih za večino normalnih slehernikov, že zdavnaj ni več. Le še vroče glave, nekih iluzij.

No upajmo na presenečenja, saj bo prispevek potopis z nadaljevanji in mogoče, nam v tej koloaki novega časa, celo kaj lepega rata, brez potetoviranih riti in napihnjenih bicevsou.

.. se nadaljuje na naslednji lokaciji, dejmo rečt Šibenik .. 

Evo smo že nekaj dni v BiH,  a časa za ta socjalna omrežja nekako ni. V nesreči smo razbili kombi, skoraj totalka, nekaj plezališč le zlezli, navkljub vročini in se poizkušali, kot bosanci, kar nam, kvazi evropejcem niti ne gre. Po veličini duše in srca smo Slovenci bolj vajenci, nekako manj razviti,  .. no  .. gremo dalje .. jutri Velež!

Vse informacije o steni in dostopu so, kot ugotoviva zelo relativne. Tu je prava divjina, kjer ni nikogar. Nekoč označene poti je požrl gozd, pragozd. Čakamo, da nam popravijo kombi, prijatelj ELVIR nam je zrihtal avto, SALKO, kjer živimo blizu Blagaja, pa enkratne mehanike, pleharje. Kombi smo hoteli odpeljat na odpad, a so nas prepričali, da je za zmeraj. Danes greva pod Steno in jutri akcija.