Kranjska poč po službi

V sredo smo z Brdijem, Matejo in njeno kolegico (jaaa ful sm dobra z imeni) po službi spičili na Vršič. Sicer so ble napovedane neke plohe in nevihte, ampak razen prijetnega vetrca, o nevihti ni blo ne duha, ne sluha.

Mateja je svojo družbo peljala po Hanzovi na MM, midva z Brdijem pa sva zalaufala (..sej nisem duše ven spustla prsežem, khm) do vstopa v Kranjsko poč. Pod smerjo je še malo snega, ampak nič ovirajočega. 

Smer je bila bolano lepa, všeč mi je bilo vse od basanja notr po kaminih, pa do mal kobacanja, ko sem se vlekla čez zataknjene balvane. Na vrhu sva bila točno v 2-eh urah in lih prav ujela Matejo in kolegico, ki sta naju pozdravile s sosednje Mojstrovke. Pogledi z vrha NŠG-e pa so bili v večernih urah božanski!