Severna grapa v Veliki Martuljški Ponci

V torek po šihtu smo se Žiga, Jakob in jaz odpeljali do Gozd Martuljka. Cilji so se kot po navadi spreminjali vsakih 5 minut in so se spreminjali dokler nisem parkiral avta doma. Vseeno smo se znašli v prijetnem bivaku za Akom kjer smo prespali. Zjutraj do treh macesnov kjer se začne sneg, ter prečko proti sedlu med malo in veliko Ponco. Ob osmih zjutraj se znajdemo pod impresivno severno grapo v Veliki Martuljški Ponci, ki smo jo gledali že iz ceste in je zgledala obetavno zalita. Za dobrodošljico se po njej privali en plazek, ampak nas ne gane preveč in vseeno zarinemo not. Snega, ki je sicer bolj podoben vodi je kar dosti, tako da ni treba preveč plezat. Višje gor nas ustavi en grd skok sestavljen iz podrte skale in malo gnilega ledu in snega. Jakob ga mojstrsko premaga brez rokavic, midva z Žigo pa se predvsem ukvarjava z tem kako spraviti čez njegov nahrbtnik s smučmi. Medtem dobiva čez glavo še dva manjša snežna plazova, tako da naju še fajn premoči in prezebe. Višje gor naletimo še na en krajši ledni skok, ki pa mu pokažemo sredinca in ga prelisičimo skozi jamo z ozkim dimnikom ki nas pripelje na vrh slapu. Na vrhu nam grozijo še ogromne opasti, ampak najdemo nek lažji prehod direkt na vrh Ponce. Sestopimo v dnino po nekem kaminu, kjer še malo abzajlamo. Motivacija upade, tako da sestopimo kar proti Vršiču. Jakob odpelje še svojih 200m "vrhunske smuke", na cesti pa Žiga vžge svoje deške čare in dobi štop v desetih sekundah. Učer pa v LJ 27 stopinj.