Jugova grapa

Zime še ni čisto konec, v Julijcih na osojnih straneh nad 1400 m višine, v kakšni grapi. Z Matevžem sva eno tako našla. Ob ne preveč s snegom radodarni zimi, skok ob izhodu iz grape ni bil zalit. In če sva se hotela ogreti na soncu, sva se morala brez smuči nekako splaziti čez ta skokec. Med tem, ko sva se nastavljala soncu, se je tudi sneg v grapi malo omehčal in omogočil varnejše smučanje. Spust po grapi je bil za mene bolj abručanje kot smučanje. Največji užitek je ponujala osrednja flanka, pri treh macesnih je bilo treba spet malo bolj pritisniti na robnike. Iz baznega tabora bivaka Za Akom je med tem Miša vodila obe boljši polovici z »nefunkcionalnima desnima rokama« na kondicijski trening na razgledni Vršič nad Belim potokom. Za vsakega nekaj ;-)