Veliki Oltar čez Kačji jezik

Včeraj sem se odpravil iz Martuljka ob ne preveč hribovski uri, v solo varianti sem bil pač malo bolj hiter. Pod smerjo sem srečal simpatičnega soimenjaka, kot se je izkazalo prav tako izkušenega hribolazca, s katerim sva potem skupaj napadla Oltar in sestopila v Vrata mimo dvojke. Do veznega grebena med Oltarjem in Ponco je bil teren čista fantazija, mestoma nekoliko poledenelo. Na veznem grebenu je bil teren mešan in precej nevaren, zatikati se namreč zaradi krušljive skale ni dalo prav dobro, snega je bilo zelo malo, stvar pa je izjemno izpostavljena. Menim, da je uporaba vrvi ob sestopu po poti vzpona skoraj nujna. Tudi sestop na drugo stran je ponujal zanimivo pikarijo. V steni Malega Oltarja sva opazila navezo dveh plazalcev, po poti srečala še par iz primorske. Dan za bogove in res velika martuljška tura.