Velika Martuljška Ponca še enkrat

Vreme je tudi v torek vabilo v hribe, pa smo šli. Stojc, Ajda, Samo in Jernej smo se ob 6:00 usedli v avto in odpeljali proti martuljškim skupini. Štartali smo pri Ruskemu križu, proti Krnici. Nadaljevali smo ob hudourniški grapi vendar nam je korak kmalu zastal ob pogledu na ostale vrhove, katere je osvetilo jutranje sonce. Vzpon po, kar zaledenelem, melišču nas je pripeljal do grape pod vršnim pobočjem Velike Ponce. Prvi del smo preplezali brez večjih zapletov, malo popikaš, malo zatakneš pa gre. V drugem delu grape, naletimo na manjši skalni skok. Stojc naredi štant, Samo varuje, jaz in Ajda pa čakava. Stojc naredi nov štant in začnemo plezati. Ajda se jezi na Samota, zaradi "tuširanja" ki ga je deležna. Skok preplezamo brez večjih zapletov. Po nekaj minutah hoje dosežemo vrh. Zmagovalni krik! Pol ure uživamo v razgledu, malici in foto sessionu. Za sestop uberemo isto pot. Že ob začetku poti smo opazili centimeter novozapadlega snega, ki je poskrbel, da je bila tudi pri sestopu potrebna pozornost. Ko se vrnemo k avtu pogledam na uro, za celotno pot smo potrebovali točno 9h. Ajda ugotovi, da tako dobre pice kot je pri Jožici. že nekaj časa ni jedla.