Belač-Zupan

Če bi poročilo pisal g. Mihelič, bi nemara zvenelo takole: mnogo je smeri v zatrepu Tamarja, vendar sta se v nedeljo 31.7. edini navezi, ki sta zašli v ta konec, ob istem času znašli pod isto smerjo. V prvi Pavel Ferjančič (AO Nova Gorica) in jaz, v drugi pa Robert in Rok (AO Novo mesto). Sledilo je nekaj navzkrižnega zasliševanja, opazovanja in prepričevanja, potem pa sta se dogovorili, kdo bo krenil prvi (stara mačka naprej, se razume). Kljub precej daljšemu stažu vodilne ekipe je zaradi izgube časa z orientacijo in težav, povezanih z EMŠO, mlajša naveza ves čas sledila za petami. V zgornji tretjini stene nas je ujel dež, ki se je unesel ravno na izstopu. Plezali smo 10 ur. Premočenosti, utrujenosti in dolgemu sestopu je sledilo še skoraj 3-urno iskanje drugega nahrbtnika, zaradi česar si tura zasluži naziv grande course.