Vzhodni greben Kaptanske glave ali Rašičani v ruševju

Tina, Kekec in jaz smo šli prevetrit možgane v JV pobočje Brane. Odločili smo se, da gremo v hribe, pa če bo vreme še tako na psu - nuja je pač nuja! Tina je že večer prej povedala, da zna bit kar megleno in da nas morda celo ujame dež. Zjutraj je bilo torej zvonjenje budilke zares odveč...kot že neštetokrat se je vsak pri sebi spraševal nekaj v stilu "pa kaj je meni tega treba". Kljub temu smo bili ob sončnem vzhodu že v Kamniški Bistrici, od koder smo štartali proti vznožju Bosove grape v Brani. Kmalu nam je postalo jasno, da z meglo ta dan ne bo nič in je pred nami res lep sončen dan! Veselje je bilo nepopisno!!! :) Malo smo plavali po našem ljubem ruševju, malo martinčkali na skalah, za konec pa nas je čakala še travnata flanka na vršnem pobočju Brane. Na vrhu smo naredili obvezno skupinsko fotko, nato pa smo šibali na KAVO (res je pasala!! :)) na Kamniško sedlo. Tam sva s Tino počakali na Kekca, ki je moral nujno šibat še čez Šijo Brane, nato pa smo se vsi veseli odpravili na Jermanco do avta, kjer nas je čakala jabolčna pita - mmmm...no, končali pa smo na enemu hladnemu v dolini "Pr´Jurju"! Še en mega dan torej!:)