Grapa med Slatno in Kredo

V nedeljo sva se z Juretom Z. iz pobeljene Ljubljane odpravila v Bohinjske konce. Dobesedno sva pregazila vse tiste lepe planine. Po nekaj urnem gazenju sva končno pred sabo zagledala grapo, ki je bila prava poslastica. Gazenje do vstopa v grapo se je izplačalo, čeprav se nama je na trenutke udiralo tudi do pasu:). Na vrhu sva potegnila še do Slatne. Na poti v dolino sva še malo ponovila ustavljanje s cepinom in z zimskimi radostmi prebudila otroka v sebi. Dolga in lepa tura.