Nočni potep

Po zdravniškem pregledu, ki je potrdil da z kolenom ni nič pretirano narobe sem ga moral iti preizkusit še v gore. Sam. Ob pol štirih popoldan iz Kamniške bistrice preko Bosove na Brano po normalki na sedlo in nazaj. Ob dveh ponoči sem ponovno sedel v avtu. Vmes sem pikal zmrznjene trave, praskal po skali, ugotavljal kako je ko v megli ne vidiš več kot pol metra pred sabo, kako je lahko kljub polni luni res temno, kako se je plaziti po grebenu ob orkanskem vetru in močnem sneženju, kako je s seboj ful dobro imet kompas, kako je nekaj ur bivakirat v snežni luknji, kako je imeti srečo in za 5 minut zagledat luno, kako je tuliti od veselja ko najdeš vrh, kako je sestopati v neznano in skakati od veselja ko zagledaš rdeč smerokaz... zgodbe ujete v navdušenje ob raziskovanju neznanega =)