Ta kisli delovni ponedeljek - vikend zgodba

Vrvna tehnika - ritni manever (alternativa) V soboto smo Lea, Marko ter yest pri sestopu v dolino videli uporabo ritnega manevra.Manever, ki je bil v uporabi pri naših dedkih in babicah je počasi utonil v pozabo. Zato menimo, da ne bi bilo slabo tega manevra ponovno obuditi . Kot se spodobi za demokratično razklano Slovenijo, je bil dvom, kako ta manever poimenovati . Bili smo v dilemi ali naj uporabimo staro poimenovanje – ritni manever ali naj izberemo kakšno bolj in, fensi

Kakšen rezultat dobimo iz gornje enačbe? Podoben, kot da glasno prdneš v gostilni polni lepotic. Pol se jih zgraža, ostala polovica, ki sočustvuje s tabo, je tista ciljna grupa, ki se ji splača posvetiti. Manever je uspešen v primeru, ko je faktor užitka > 1. Tedaj je razvidno, da pri uporabi tehnike uživata oba člena v enačbi – tako napredujoči kot pomočnik. Tedaj in samo tedaj pride do veljave tudi estetika uporabe manevra, kar je razvidna z obraza obeh udeležencev (glej sliko spodaj) Iz primerov uporabe dobre prakse dobimo najboljši rezultat tedaj, ko v enačbi nastopata ženski ter moški spol. No , v današnjem času, ko zakonodaja dopušča tudi istospolne poroke, to ni obvezno. Na koncu bi se rad zahvalil Leji za fotografijo, Marku za pomoč in fotoaparat, MarGu za oblikovanje in strokovno recenzijo.

Nč naum reku :)

...desetim odgovori ;)

Ne poznam situacije in ne vseh akterjev. Ampak ko berem takšne komentarje se sprašujem na katerem planetu živijo eni. Skratka, če bi se vsak brigal zase bi bil svet lepši.

Na mejl sem dobil (verjetno zato, ker avtorja osebno poznam) kratko recenzijo članka o ritnem manevru od meni nepoznanega M. Hriba, ki očitno spremlja objave v svetovnih in lokalnih medijih. Zdi se mi pošteno, da njegovo mnenje objavim - dobrih stvari ni pač nikoli dovolj. Pa še moje stališče, če mi dovolite. Instinktivno sem ritni manever že večkrat uporabljal, še posebej, kadar sem plezal v spolno heterogeni navezi (pač zaradi razmerja med težo in določene anatomse komplementarnosti). Včasih sem to počel z rahlo zadrego, še več, bilo me je sram, češ, kaj bodo o tem porekli alpinistični čistuni, puristi. Sedaj izvem, da je to ne samo legitimna, racionalna tehnika gibanja v vertikali, pač pa del naše dediščine in dejanje visokega etičnega značaja. Torej jo bom rade volje apliciral, kjer bo le možno. In verjamem, da bo postala del osnovne alpinistične tehnike. Prilagam še eno demonstracijo tehnike iz druge perspektive. Lep pozdrav. Recenzija pa je sledeča: Avtorju članka se pozna, da je dolga leta sedel med štirimi stenami, sedel in preučeval, prebiral, primerjal, ponovno prebiral vso dosegljivo literaturo in gradil velikanski opus, ki pokriva področja alpinistike, zgodovine običajev, modernih in tradicionalnih tehnik gorolazenja ter kuharskih uspešnic. Četudi je pri tem pustil ob strani lastno fizično aktivnost in s tem delal greh lastnemu zdravju, pa bomo zaradi njegovih naporov in dognanj imeli korist tako mi kot naši zanamci. Zares, pred seboj imamo osupljivo precizno, dognano in z navedki svetovnih strokovnjakov podprto delo, ki ritnemu manevru (sedaj ni več dvoma, da se bo ime prijelo v stroki) spet dodeljuje mesto, ki mu v alpinistiki zasluženo pripada in ki predstavlja nič več in nič manj kot dejanje spretnosti, znanja, smotrnosti, humanosti in -zakaj ne- tudi precejšnjega užitka. Ob boku mu lahko stojijo morda edinole poljub življenja (aka umetno dihanje), Heimlichov prijem (izstrelitev zagozdenega delca in dihalnih poti) in pa tehnika 'štuparama'. V taki elitni družbi se je sedaj ritni manever po zaslugi našega poznavalca. Njegov humorni, kuharsko čutni pristop najde pot do bralca takorekoč brez njegove zavestne privolitve. Toplo priporočamo! M. Hrib neodvisni publicist, ljubiteljski planinec in urednik mesečnika 'Plezam, plezaš - a gremo plezat?'