Sedim v pisarni in razmišljam

Ja, sem malo prebral in pobrskal po ferajnovskih straneh, pregledal slikce, in se z nostalgijo spomnil mojih ranih dni na ferajnu. In potem sem kar na enkrat ugotovil, da se počasi, kot luna na nebu premikam iz ene strani na drugo. Če sem še nekaj let nazaj bentil in rovaril čez častno razsodišče, sem danes njegov član. Če sem bil včasih zraven skoraj pri vsaki pi***, sem danes vesel, če se lahko vsake toliko časa usedem na ferajnovski klopi na sestanku. No, ne bom našteval, ker veste kaj misli

Jst tud že bolj Luna postajam!? Sej me ni nč na ferajnu, še huje - nč v hribih!! Včeri, pa tud že mal prej, me je začel metat, pa nevem kako, moja draga to najprej opazi. Na vsake tolk časa tko kt moje tastare in pol sm se zamislu, da se sam staram in z mano tudi moja Luna. Ugotovil sem, da se je samo horizont zamenjal in današnje dneve premagujem samo svoje, lastnoustvarjene hribe. Sej u temu je tud nekej čara, pa sončni vzhodi in zahodi mal drugače zgledajo. Ne morš verjet; dons sm bil na caniyoningu v svojem lokalu. stranke so kr mim mene letele :) Ampak ni se za bati, ker zdej lohka delamo pi**** po pameti!!! Tud če bo treba, po vseh štirih na vrh!

Ko sem nekoč naletel na spodnje vrstice sem se zamislil in si dejal: B O D I T E M L A D I ! Mladost ni obdobje življenja, temveč stanje duha; je izraz volje, moči domišljije in intenzivnosti občutkov. Pomeni zmago poguma nad malodušjem, zmago pustolovskega duha nad skušnjavo udobnosti. Ne postaramo se zato, ker smo preživeli določeno število let, postaramo se, če se odrečemo našim idealom. Znamenja let so vidna na koži - odrekanju idealom pa zaznamuje dušo. Predsodki, dvomi, strahovi in brezup so sovražniki, ki nas postopoma vlečejo k tlom in nas spremenijo v prah, še preden umremo. Mlad je, kdor se še zna čuditi in navdušiti. Kdor se kot znanja nenasiten otrok sprašuje: 0In kaj potem?\' Kdor ustvarja dogodke in se veseli igre življenja. Mladi ste toliko, kot je mlado vaše prepričanje,. Stari ste toliko, kot so stari vaši dvomi. Tako mladi kot vaša samozavest. Tako mladi kot vaše upanje. Tako stari kot vaša potrtost. Še bo nekega dne vaše srce zarjavelo zaradi pesimizma, če ga bo razžrl cinizem - naj se bog usmili vaše duše - duše starca. Ostali boste mladi, dokler boste pripravljeni na izzive, dokler boste dovzetni na lepoto, dobroto in veličino; dojemljivi za sporočila narave, sočloveka in nerazumljivega. (Marcus Aurelius)

Si mi pa dal misliti Matko. Veš, tako to gre. Po tridesetem se ti v male možgane prikradejo zlobne misli, ki te pošasi in vztrajno vznemirjajo. Veš da ni res, vendar se kljub temu Črtomirovsko sprašuješ: "Kaj pa če res nisem nesmrten?"

Ne sekiraj se, Matko. Čas šiba in kmalu ti bo šlo spet na otročje. Jani