galerije

Ja zdravo! Še zapoznela galerija iz Grintovčevega stebra je našla svoje mesto med galerijami (sam mal dol morte pogledat)... Hkrati pa še ena stvar... a bi lahk še kdo dal gor galerijo iz ST pa še kej drugega - kje ste bli, kaj ste lezli??? K če cele dneve kao pišeš diplomo pol itak pogledaš skor vsako uro na našo lepo stran, ki je baje kr poznana tudi med drugimi ferajni, in si kr mal razočaran, ko ugotoviš, da ni nobene nove galerije gor... Ajd! Janez

Hej! Sj ne da bi hotu pametovat al pa kej, ampak... Ko gledam galerije na strani, mimogrede pogosto opazim, da marsikdo počne stvari, v zvezi z vrvmi in sidrišči, ki zelo slabo vplivajo na varnost. Predvsem je problem v nepravilni uporabi dvojnih vrvi in pa poenostavljanju sidrišč pri uporabi novih, tanjših trakov. Veliko je bilo že napisanega na to temo, spomnim pa se tudi objave na VFju. Če na kratko povzamem je bistveno predvsem to, da se ob uporabi dvojne vrvi VEDNO vpenja le en pramen. Vpenjanje obeh pramenov vrvi naenkrat v isto vponko ob padcu privede do bistveno večje sile, ki deluje na varovalo, kar posledično lahko pomeni, da to ne zdrži obremenitve. Not good!!! Kar se pa tiče teh trakov, je najlepše opisana stvar na Petzlovi strani in pa v brošuricah, ki pridejo zraven trakov. Tule: http://en.petzl.com/ProduitsServices/C07_60%20STANNEAU%20C07501-C.pdf , si lahko ogledate, kako kritično vplivajo vozli na nosilnost traku. Slikce na drugi strani, vsaj mene zlahka prepričajo, da bom v klin najprej vpel vponko in šele nato najlonski trak, ne pa skozi uho klina preprosto naredil kavbojski vozel in privarčeval eno vponko. Enako velja za podaljševanje dveh trakov. V skrajnih primerih, lahko nosilnost pade celo na zgolj 8 kN! Toliko v premislek, splača se vedit kako zadeve delujejo. LP, Jaka

To, da vedno pride v klin najprej vponka, se nebi strinjal s tabo. Pomisli, če zabiješ klin v poko, ki je ponavadi nekje, kjer se je nekoč skala prelomila in zamaknila in vpneš vponko, ki se naslanja na skalo in NE VISI, pomisli, kaj bi ta vponka naredila. Vponka pri obremenitvi, bi na rahel vzvod malo izruvala klin in posledično zmanjšala njegovo nosilnost. Zatorej, zakaj kdaj vplesti kavbojca in kdaj vponko, je čisto preprosto. Vedno poskrbi za: 1. ODLIČNO ZABIT KLIN, to je osnova iz katere se meri nosilnost, če je že tukaj slaba nosilnost, te nobena super vrvica ali vponka, ne bo ustavila. 2. VPONKE, ki naj prosto visijo in imajo matico. Preveri, da se ne udarjajo ob (ostre) dele skal. 3. NAJLONSKE TRAKOVE, da vsebujejo, čim manj prepletanja (vozlenja) in horizontalnih obremenitev. Trak naj prosto visi! Vsaka stopinja odklona zgubi 12kg dejanske obremenitve! Čeprav pa, za dobro psiho v hribih, ni dobro o tem preveč razmišljat. Če ti te manevri pridejo v rutino (npr.Turnc-vaje), nimaš kej zajebat! Fajn plezarijo! Grega s prehladom in zatečenim grlom:(((

Ja, sej načeloma maš prav. Ampak to je v idealnem svet... v realnem gre pa tkole: 1.) opreme ti lahko kaj hitr začne zmanjkovati (hm, brez vponk in pomožnih vrvic je mal težko vpenjat kline) 2.) klin ne gre do ušesa not (v tem primeru narediš kavbojski vozel na klinu na najnižji točki ob skali) 3.) lahko da vponka, vpeta direkt v klin ob morebitnem padcu izruva klin al pa se vponka odpre (to v tisti brošuri tut lepo piše) Še dodatke k moji 1. točki... ponavadi imaš s seboj par pomožnih vrvic in ne celotne zaloge... pol pa improviziraš... lahk pa tut vzameš 30 kg ruzak z vso opremo pa pol a)bivakiraš zaradi teže ruzaka (če sploh vstopiš) b)bivakiraš, ker porabiš pri vsakem klinu preveč časa za razmišljanje, kaj in kje vpet (preveč tut z žlico ni dobr al kako že) Je pa to zih dobra kondicijska tura! :) Glede dvojnih vrvi pa maš prav in večinoma delamo napake. Se strinjam! Zelo vredu, da si opozoril na te probleme, da se bo razvila debata in se bo vsak od nas lahko kaj naučil. LP, Janez

kolk pa zdrzi 6 mm prusik? recimo da si u situaciji ko mora bit stant stoprocenten ker recmo ves da je ful vlka sansa da odletis ko bos plezu, pa mas moznost za dve tocki sidrisca zlo dalec narazen in ju lah povezes sam s prusikom, a pol bols da porabis eno velik vec casa da nardis drugacen stant al je vrvica dost varna? recmo padec trideset metrov skoz zrak, 80 kil, enojna vrv, recmo da varujes na telo pa da mas vrvico zvezano s podaljsevalnim vozlom, pa vpeto skoz vponke pa se neki glede vponke - ni treba da prosto visi, lahko je cist polozena po skali, samo spodn konc, tam kjer je najlonski trak gor, ne sme delat navora, se prav se mora vponka tam dotikat skale. dodatne teze je samo za eno vponko in nc vec, pa tud hitrejs in preprostejs je. namest treh vzames s sabo stiri vponke pa je dost, pa se za vsak slucaj ce je kej narobe je fajn ce mas stiri, ne pa treh.

Jaka se strinajm s tabo, bi pa še neki prašu kar se mi zdi bolj kritično od kavbojskega vozla: Navdušenje nad pridobitvami tehnike in pozitivne lastnosti na krotovičenje vrvi botrujejo temu da vsak ko pelje tečajnika plezat mu reče nej ga varuje kar na Reversota, ker je 'škoda štrika'. Vse ok in prav, v AŠ pa učimo manevre izključno glede na varovanje na polbičev vozel. In zej kolk od vseh ki varujete na Reversota al pa Reversininota pozna proceduro prehoda v 'reševanje padlega soplezalca'?, ki tu ni več taka kot pri pol-biču. OK, recimo da je to res samo v izjemnih primerih uporabno v praksi, pa recmo da pade drugi v navezi varovan na Reversota v statičnem načinu. Drugi pade, obvisi na popolnoma napeti vrvi, hoče da ga spustimo nekaj metrov da bo poizkusil znova. Brez zamere, kdo pozna manever razbremenitve Reversota? Ko smo pa že pri sidriščih v hribih, moramo pri razbremenjevanju Reversota posledično še mi z vso težo obremeniti sidrišče na katerem visi že padli soplezalec.

V času svojih gorniških izobraževanj sem z različnih vidikov spremljal spreminjanje in učenje vrvnih in tehničnih znanj. Moja glavna ugotovitev je, da je edino kar šteje znanje in njegovo osveževanje. Zato sem večkrat v času mojega vodenja odseka predlagal kakšno skupno popoldne, da se te stvari malo preskusi in pokomentira. Glede na zanimive prispevke zgoraj torej predlagam, da se v začetku pomladi zainteresirani in vsi, ki bodo sodelovali pri vajah v Turncu dobimo pod eno skalo in malo pogledamo kaj se uči in zakaj!, preverimo različne pripomočke in možnosti uporabe....... in se vsi kaj novega naučimo. Sprijaznit se je potrebno, da so trenutno veljavne tehnike AŠ v veliki meri že stvar preteklosti. Je pa tudi res, da ti brez dobrega znanja osnovnih manevrov nič ne pomaga ultralahek, ultrauporaben in skratka oh in sploh dober pripomoček, če ti sfrči skozi debele rokavice v dolino. Lep dan Debeli

Ej, Debeli, super! Se bomo zmenli, ko bo vreme mal lepše, predvsem pa bol toplo! ;) Prevzamem organizacijo usklajevanja terminov in ljudi, ko bo čas za to! LP, Janez

Ej, Debeli, super! Se bomo zmenli, ko bo vreme mal lepše, predvsem pa bol toplo! ;) Prevzamem organizacijo usklajevanja terminov in ljudi, ko bo čas za to! LP, Janez ps: Vsak naj si pa le pridno zapisuje vprašanja in morebitne rešitve!

Še vedno obstaja boljša rešitev, kot je kavbojski vozel. Če namesto njega spelješ trak skozi uho klina in nato vpneš vponko v obe zanki, se izogneš vzvodu, ki bi nastal in hkrati zmanjšani nosilnosti vozla. Porabiš pač enega izmed trakov na kompletih, ampak dobiš sidrišče z dvakrat večjo nosilnostjo. Kar se pa tiče tega, da ti zmanjka opreme. Okj, sj ne rečem, sam tisti dve vponki za sidrišče maš pa res vedno sabo. Če klin ni zabit do konca, potem brez vozla seveda ne gre. Tu pa je potem bolje uporabiti širši trak, saj tem vozel bistveno manj zmanjša nosilnost.(Zarezni učinek... Rutar?) Glede manevrov bi se pa tut jst strinjou z Rutarjem. Jst sicer še vedno znam vse, kar nam je blo na vajah pokazanega, mislim pa,da to ni glih pravilo. Tisto, kako spustit soplezalca, ko je reverso pod obremenitvijo ni neka znanost, lepo je pa razloženo na Petzlovi strani: http://en.petzl.com/petzl/SportProduits?Produit=204# Sj lahko bi naprej polemizirali, kako bi bilo bolj smiselno se učiti reševanje padlega soplezalca za primer, če pade prvi, pa je že tako dovolj problemov z manevri na vajah. Jaka

Spustiti drugega pod obremenitvijo se res ne zdi huda znanost, se mi zdi pa vseeno pomembno, da bi znali reševanje prvega in drugega pri varovanju z reversom, predvsem tisto prvo fazo, da se ga pritrdi na varovališče, verjetno s polbičom in nato vozel aretira??? Ni ga hujšega kot da ti soplezalec pade, ti pa nimaš pojma kaj narediti. V tistih trenutkih jest ne bi rad improviziral! Kakšna razlaga!

Se strinjam z obnavljanjem in dopolnjevanjem znanja, take stvari so res dobrodošle.. Če pa so komu manevri in varovanje malo odveč, pa naj si le ogleda filmček preko spodnjega linka. Jp, tudi tako gre, hehe.. http://video.google.de/videoplay?docid=-4832527121139830698

nisem reku da je huda znanost, namen je bil pravokacija, da se bo mogoče kdo zamislu in predvsem razmislu. Pa je očino uspelo.