k... pa naravni prehodi

Včeraj sva z bila Janezom v Vršacu, kjer sva vstopila v Puntarsko in po njej brez težav splezala spodnji del. Navdušenje nad lepoto prehodov, kvaliteto skale in 'josemitske' poči bi se verjetno zdelo naključnemu opazovalcu že osladno. Po tem kar sem tu videl lahko samo z navdušenjem priporočam, morebitni plezalec mora biti samo pripravljen, da ni 'nabito na pol metra' je pa povsod kjer rabiš (oz. se da zabiti). Frendi so obvezna oprema.Avtor članka v PV-ju (2002/??) je imel verjetno malo slab

Če se prav spomnim Puntarske je spodnjih 200m zelo kompaktnih. Nato pa se stvar položi in slediš nekakšnemu travnato, skalnatem stebru oz. strmem grebenu do gredine (mislmi da Ceklinova). Nato pa najlepše. Smer je nad polico drzna, lepa in kompaktna. Najtežji raztežaj je VII-, a je dobro opremljen. Nato sledita še dva totalno uživaška raztežaja (do VI) nakar skozi okno (izstopiš na vrhnje trave). V mojem spominu je ostalo to kot zelo lepa smer. Pa še anekdota: Ko sem soplezalcu (Lukiju) v zadnjih raztežajih zavpil "A gre?", mi je odvrnil: "Tih bot. A ne vidš da uživam."

...spominjam se te smeri. Še za časa, polnega pripravniškega zagona, me je Oča Matko narajcal za to smer. Fuul dobra smer. Ampak tiste petke so ble konkretne! Matkotu sem prepustil lepoto smeri, sebe pa se spomnim, kako sem po vseh štirih lezel po polici v iztopni raztežaj. Še enkrat čestitke za vzpon!