EDINO PRAVO PLEZANJE SOLIRANJE ???

To zanimivo trditev sem prebral v preteklih objavah na VFju in se na ta deževni dan odločil, da se malo oglasim. Verjetno je avtor sicer mislil plezanje sam in brez varovanja. Mislim, da je takšno mišljenje precej zgrešeno in za marsikoga nevarno. Plezanje brez soplezalca in varovanja je v nekaterih primerih nujno za doseganje ciljev, večinoma pa po mojem mnenju nepotrebno in neumno tveganje (rezen v primeru sistematičnih priprav na zgoraj omenjeno). Seveda predstavlja takšno plezanje eno naj

Ne vem, iz katerega konteksta je Debeli vzel izjavo o edinem pravem plezanju in ce je bila ustrezna, mogoce pa samo malo razmisljanja na temo (glede na dezevni dan). Kaj je alpinisticni ideal je dokaj jasno: s cim manj opreme (po moznosti nag in bos, brez magnezij vrecke in plezalk), cim hitreje, prosto, po najbolj logicni liniji, preplezati cim tezjo prvenstveno smer v najvisji mozni steni, na cim vecji nadmorski visini, na neosvojen vrh in seveda sam, nenavezan. Vse ostalo so kompromisi, med lastnimi zmoznostmi (financnimi, casovnimi, fizicnimi sposobnostmi), cloveskimi omejitvami, izkusnjami, ze obstojecimi smermi, lastnim strahom in predvsem zeljami, oziroma s tem zakaj se z alpinizmom sploh ukvarjamo. Kar se tice plezanja v navezi, je (kar se mene tice) ravno toliksen kompromis, kot to, da ponavadi po ledu plezamo z derezami in po skali s plezalkami, ne gremo vsakic plezat prvenstvene smeri in tudi najtezje ne, se manj pa prosto. Odmik od ideala. Kompromise pa mora vsak sam pri sebi sprejeti in se po njih ravnati (ponavadi prevzamemo kar tiste, ki so najbolj ustaljeni v neki druzbi). Da pa so dozivetja ob soliranju toliko globja, strah in koncentracija mocnejsa in ponavadi zadovoljstvo veliko vecje, si pa verjetno vsi predstavljamo. Pa se to. Ljudje smo bitja, ki delamo napake in pravzaprav je bedasto, da zaradi ene napake pri nenavezanem plezanju ne bi mogel naslednji teden it frikat v juzno steno Skute. V razmisljanje na ta dezevni dan. Lp Miha