Slovenska

Nedelja, Stena. Z Majo Žerovnik sva plezala Slovensko, ob duhovnem vodstvu Iztoka Rutarja. --- V smeri je bilo malo pomrznjenega snega, zato sva na zahtevnejših mestih potrebovala varovanje. Na koncu sva izbrala Prevčev izstop. Prijateljska naveza pod Rutarjevim vostvom je poskusila s Frelihovo prečnico, a je zgrešila polico in zašla v bok Slovenskega turnca. Od tam sta se junaka v grapo ob razu spustila po dvojni vrvi. Ta se je zataknila, osvoboditi sta jo uspela šele po dveh urah. Nato st

Čez celo Slovensko je narejeno stopnišče, klasišno je skala čez Bele plati, zgornja 2.5m Bučarjeve stene imata še dovoj ledu,da gre brez zatikanja. Žleb pod Škrbinico je tudi kopen oz. ni popolnoma zalit, klini gledajo ven (štirje).Brez divjanja, z varovanjem na kopnih mestih slabe 3 ure do odcepa za Prevca. Potem pa gaženje in 'veselje'. Sneg, ki je primeren edino za smučat (pršič). Napaka v spominu iz poletja in izbereš zgornjo polico kjer je očitno lutalo že veliko navez glede na to kako je nabito vse. Spust na spodnjo, pravo in nato praktičen primer uporabe samoreševanja (točno 60 m), tako da mam letos lahko jaz to točko v Turncu. Začimba ture je bila pa prečka do Zimmer-Jahn-ovega izstopa, kjer v kopnem hodiš. Učeraj je pa zgledalo podobno tistemu kar lahko bereš v opisih zimskih ponovitev. aja, kajle so še vedno uporabna zadeva, edino to se je dalo porabit za varovanje na tej prečki. popravek Andreja, V Freliha sva se 'prispuščala' (pr'abzajlala) ravno na konec Frelihove prečnice, 10m pod vrh stolpa, če smo že natančni.

...je tukaj A.

kako sta lutala, škoda da pol nista potegnila kr direkt na stolp, poleti ni težje od III+, to je varjanta slovenske. G

...so tukaj

Ta teden sem opravil dve lepi turi, ki sta se mi že dolgo motali po glavi; Veliki GrEben pod Skuto in smučanje za Cmirom z dostopom po Slovenski smeri. Za V.G. sem si zapičil v glavo, da ga prečim od samega začetka, za razliko od opisov v vodničku K.B., ki omenjajo različne vstope nekoliko višje. Če niste kakšen botanični frik, raje ubogajte vodniček, saj sem nekaj ur porabil za borbe s strmim in neprehodnim rušjem. Ko sem se končno izmotal iz zelenjave, se je odprl prekrasen razgled na vse omembe vredne hribe med Brano in Grintavcem, pot do konca grebena pa je bila ena sama uživancija (nikjer več kot II). Naravno nadaljevanje linije bi bila smer po Streži (tudi II) do vrha Skute, ker pa nisem bil ravno zgoden, sem se raje odločil za sončenje na Bivaku pod Skuto in sestop. V četrtek sva se z Janezom odpravila v Vrata in se v jugo-vremenu povzpela po Slovenski. Sneg je bil po vrhu precej južen, a vseeno dovolj dober za normalno plezarijo. Smučanje v dolino je povsem odtehtalo štorasto plezanje z dilami na hrbtu, piko na i pa je postavil kebab-krožnik v družbi hladnega piva pri Matičku. Skratka, hribi so, počakajmo samo, da mine tale aprilski monsum!