Zgodovina odseka

(povzeto iz zbornika ob 40-letnici PD Rašica)

25. januarja 1977 smo ustanovili Alpinistični odsek pri Planinskem društvu Rašica. Za načelnika smo izvolili Toneta Kastelica, za tehničnega vodjo Francija Pozveka in za tajnika Ireno Cedilnik. V prvem letu delovanja odseka smo opravili 180 vzponov, imamo 12 članov; 10.12. pa je že bil prvi sprejem med alpiniste. Za nami je uspešno opravljen tabor v Črni gori.

Včasih je prednost, če so roke malo daljše

V letu 1979 smo zapisali, da je bila naša dejavnost zelo bogata, odsek je štel že 25 članov, vodstvo je prevzel Jani Bele. Naveze: Novak - Pozvek, Novak - Knific, Vidmar - Matijevec so preplezale več domačih smeri, Lado Vidmar pa je v Fanskih gorah opravil pet vzponov, dolgo grebensko prečenje in prvenstveno smer v Bathani (dosegel je republiški razred). Posebej je treba omeniti prvenstveno smer v lednem slapu, ki so jo opravili Oblak, Vidmar in Matijevec ter jo poimenovali Lucifer. Organizirali smo alpinistično šolo, katere se je udeležilo 40 tečajnikov. Jani Bele je opravil izpit za alpinističnega inštruktorja.

V letu 1980 lahko govorimo že o zelo uspešni dejavnosti našega odseka, ki ga je vodil Tine Bucik. Odsek je združeval 44 aktivnih članov, ki so opravili skupno 1018 vzponov, prav tako smo organizirali alpinistično šolo, v katero se je prijavilo 50 tečajnikov. Naši alpinisti Bucik, Vidmar, Tamcar, Matijevec, Kastelic, brata Novak in drugi so pozimi opravili 130 vzponov in 82 turnih smukov, poleti pa so opravili še ponovitve Aschenbrennerjeve smeri, Peternelove s Čopovim stebrom, Obraza Sfinge in mnogih drugih. Lado Vidmar je s prijatelji plezal na Novi Zelandiji in med vzponi opravil ponovitev zelo težke smeri Carolina v steni Mt. Cooka. Vanja Matijevec je v Nepalu sodeloval kot vodnik šerp, opravil nekaj vzponov ter prvi vzpon na neosvojen vrh, ki so ga imenovali Marshal Tito Peak.

Leto 1981 - načelnik Tine Bucik. Jasno nam je, da se razvijamo v enega najmočnejših in najaktivnejših odsekov pri nas tako v smislu števila članov kot tudi po številu opravljenih kakovostnih tur. Osemintrideset aktivnih članov je preplezalo okrog 800 vzponov. Že prej naštete naveze in nove so znova in znova plezale prvenstvene smeri ter zimske in letne ponovitve. Vanja Matijevec je bil udeleženec VIII. himalajske odprave, ki je preplezala južno steno osemtisočaka Lotseja. Velika je tudi vloga deklet, saj so same preplezale 120 smeri, kar je 15% vseh vzponov. Imamo pet kategoriziranih alpinistov: Matijevec je dosegel zvezni, Vidmar, Pozvek, Novak in Bucik pa republiški razred. Prirejali smo tudi društvena smučarska tekmovanja in organizirali turni smuk z Velikega Draškega vrha v spomin na skalaša in starosto slovenskega alpinizma Eda Držaja. V svojih vrstah imamo šest alpinističnih inštruktorjev in enega gorskega vodnika. Dva alpinista sta kot pripravnika v GRS. Odsek šteje v tem letu sedemdeset članov.

Mariča v steni

Spet govorimo, da je bila sezona v letu 1982 daleč najboljša, kajti opravili smo 1.166 vzponov, od tega jih je bilo kar tretjina V. in VI. stopnje. Tu so zimski vzponi v navezi Matijevec - Vidmar, Mokotar - Vidmar, Bucik - Novak, Silvo Novak - Žnidaršič, Roš - Suzić in Dragar - Štamcar. Na eni skupni turi smo na Vršiču s tečajniki opravili preko 150 tur, prav tako smo opravili veliko število turnih smukov in zimskih pristopov na dvatisočake. Poleti smo plezali najtežje smeri v Paklenici, Vežici, Koglu, Dolgem hrbtu, Triglavu, Stenarju, Travniku, Šitah, Malem Koritniškem Mangartu itd. Dekleta so posegala po vzponih največje težavnosti. Milena Radež je opravila 45 vzponov doma in v Paklenici, kjer so tudi plezale Špela Jenko, Alenka Jamnik in druge. Velik uspeh je dosegla prva ženska alpinistična odprava v Pamir. Mariča Frantar, članica našega odseka, je bila vodja odprave in je s šestimi dekleti po Borodkinovi smeri dosegla vrh Pik Komunizma 7495 m.

Sedem naših članov je s prvo rašiško alpinistično odpravo ANDI 83 v Salcantayu v Peruju leta 1983, v mesecu maju, opravilo prvo ponovitev smeri po japonskem grebenu na 6272m visoki vrh. V odseku imamo člane, ki so v zveznem razredu: Slavko Frantar, Vanja Matijevec, Stane Mokotar in Lado Vidmar; v republiškem razredu pa: Tine Bucik, Mariča Frantar, Niko Novak, Silvo Novak in Goran Suzić; člani GRS so: Jani Bele, Tine Bucik, Vanja Matijevec in Niko Novak. Naši alpinisti so poleti opravili množico dobrih vzponov v domačih in tujih gorah. 105 vzponov VI. stopnje, imamo cel kup pomembnih prostih ponovitev in celo eno smer VII. stopnje, ki jo je s soplezalcem preplezal Mokotar. Celotna aktivnost kaže na izredno raven v kvaliteti. 945 vzponov, 10 kategoriziranih alpinistov, 27% vseh vzponov so opravila dekleta.

Leta 1984 je bil načelnik Andrej Žnidaršič in v tem letu smo dobili štiri nove inštruktorje alpinizma ter deset novih pripravnikov.

Leta 1985 omenja načelnik Janez Kastelic, da je število aktivnih članov močno padlo, vseeno so opravili 827 alpinističnih tur. Mariča in Slavko Frantar sta opravila več zimskih ponovitev, preplezali smo tudi veliko lednih slapov in opravili 77 plezalnih vzponov in 110 pristopov na vrhove višje kot 2000 m. Opravili smo 98 turnih smukov in organizirali V. spominski turni smuk Eda Deržaja. V poletni sezoni smo preplezali lepo število vzponov, med drugim Trikot in Šimenc - Škarja v Dolgem hrbtu, Varianto v Travniku, Čopov steber in Obraz Sfinge v Triglavu, Cozzolinijevo zajedo v Malem Mangartu in ostale. Mariča in Slavko Frantar sta obiskala Tienšan, kjer sta opravila deset lednih in kombiniranih vzponov, med njimi enega prvenstvenega. V jeseni sta v Sass Maoru v Dolomitih preplezala tisometrsko smer Solleder-Kummer. V GRS imamo devet članov, Jani Bele je naredil izpit za gorskega reševalca, ostali so pripravniki.

Pero v strehi

1.aprila 1986 je odšla na pot I. jugoslovanska ženska himalajska odprava, ki jo je organizirala PZS Komisija za odprave v tuja gorstva. Vodja odprave je bila naša članica AO Mariča Frantar. Cilj odprave je bila Južna stena Anapurne, 7219 m. Po dobrih dveh mesecih so se razočarane vrnile, kajti odnehati so morale ne da bi dosegle vrh. V Himalaji na koncu odloča predvsem narava, čez njene meje se ne da, je ob povratku napisal Tone Škarja.

V letu 1987 smo poleg rednih dejavnosti (alpinistična šola, zimski tečaj na Komni, seminarji, treningi, plezanje, skupne ture in kvalitetni vzponi doma in v tujini) organizirali odpravo na Trisul v indijsko Himalajo. Dosežek odprave je bila prvenstvena smer čez zahodno steno Trisula I in grebensko prečenje čez Trisul II na Trisul III. Udeleženci odprave so bili: Slavko Frantar, Janez Kastelec, Vanja Matijevec in Lado Vidmar.

4. julija 1987 se je v severni steni Špika pri sestopu smrtno ponesrečil naš alpinist Goran Suzić. Naslednje leto smo Goranu v spomin izvedli spominsko skupno turo Pod Srce. Takrat smo na skritem balvanu vgradili spominsko ploščo. Ta tura bo ostala vsakoletna.

Počasi je bil na alpinističnem odseku zaznan prehod generacij, zato leta 1988 lahko opazimo rahel upad aktivnosti, kljub temu pa je tiriindvajset alpinistov in petindvajset pripravnikov opravilo lepo število vzponov in turnih smukov.

V letu 1989, ko je bil načelnik Aleš Pirc, je bilo opravljeno lepo število vzponov pozimi in poleti v znamenju ženskih ponovitev, med katerimi je treba posebej omeniti prvo zimsko žensko ponovitev Direktne v Štajerski Rinki in Cozzolina v Malem Koritniškem Mangartu. Tudi letni vzponi niso bili slabi: prva jugoslovanska ženska ponovitev smeri Comici-Dimai in Cassin-Ratti v Cinah. Med drugim se je na odseku začelo tudi razvijati športno plezanje, ki je obrodilo prve sadove in sicer vzpon Jureta Goloba z oceno VIII+.

Mariča na vrhu Nanga Parbata

Osemindvajset alpinistov in devetnajst pripravnikov je leta 1990 opravilo vrsto dobrih vzponov, najboljši izmed vseh pa je nedvomno vzpon Mariče Frantar na 8125m visok Nanga Parbat v Himalaji. Pred omenjenim vzponom je že opravila zahteven vzpon v severni steni Eigerja.
Poleg tega smo se na odseku pod budnim očesom načelnika Aleša lotili izgradnje umetne stene v telovadnici OŠ Alojz Kebe in Gimnazije Šentvid. Od takrat naprej se trudimo sleherno leto organizirati vsaj eno društveno tekmo.

V tem letu, ko je bil še vedno načelnik Aleš Pirc, se število članov ni povečalo, spremenilo se je le število pripravnikov, ki so skupaj z alpinisti opravili vzpone v domačih hribih, Paklenici in Meteori. Šolo športnega plezanja smo prvič organizirali leta 1991 in tudi preplezali smer z oceno IX. Med zanimivejšimi vzponi bi omenili smer Meč v Malem Koritniškem Mangartu.
S slovenske odprave na 8585m visoko Kangčendzengo se ni vrnila naša najuspešnejša članica Mariča Frantar. S soplezalcem Jožom Rozmanom sta (3.maja 1991) za vedno ostala pod vrhom v objemu večnega snega in ledu.

V letu 1992 je bil načelnik Matjaž Ocepek. Opaziti je bilo vedno močnejše razhajanje med alpinizmom in športnim plezanjem. Tako bi veljalo na alpinističnem področju omeniti drugo zimsko ponovitev Skalaške v Triglavu, ki jo je opravil Slavko Frantar in na drugi strani športni vzpon, smer z oceno 8a+, ki ga je opravil Jure Golob.

Jure Golob v 7 o'clock show, Rifle USA, 1996

Število alpinistov je iz leta v leto rahlo upadalo, tako je bilo leta 1993, ko je še vedno načelnik Matjaž Ocepek na šoli novih osem tečajnikov, ki so vsi opravili izpit za pripravnike. Športni plezalci so mejo pomaknili še nekoliko više, saj so preplezali smer z oceno 8b/b+. Poleg tega se Jure Golob redno udeležuje domačih in mednarodnih tekem v športnem plezanju.

Tudi v letu 1994, ko se načelnik ni menjal, se število alpinistov ni bistveno spremenilo. Največji napredek je opazen pri športnem plezanju, ki se vse bolj popularizira. Tako je tega leta najboljši športni vzpon smer Missing Link z oceno 8b+. Tuja gorstva je obiskalo kar sedemnajst naših članov. Plezali smo v Franciji, Italiji in na Hrvaškem. Andrej Gaspari se je udeležil odprave perspektivnih alpinistov v pogorje Tien Shan, Dušan Polenik pa je s Tomažem Jerasom in Tadejem Golobom splezal zahtevno prvenstveno smer v Himalaji. Tudi naši športni plezalci niso mirovali, posebej gre izpostaviti Jureta Goloba, ki je na državnem prvenstvu dosegel skupno sedmo mesto, na tekmi za svetovni pokal pa je zasedel devetindvajseto mesto.

Odsek je v letu 1995, ko je bil načelnik Andrej Gaspari, štel šestdeset članov, na žalost pa vsi niso bili aktivni. V knjigo vzponov smo vpisali 400 vzponov. Plezali smo doma in v tujini. Organizirali smo tri odprave. Dušan Polenik je bil s Tadejem Golobom v Južnem Nilgiriju v Himalaji, kjer sta uspela rešiti celo kožo. Jure Golob je na uspešni plezalni turneji po Severni Ameriki preplezal več težjih smeri, splezal je smer 7 PM TV Show v plezališču Rifle z oceno 8c. V državnem prvenstvu je dosegel skupno tretje mesto, na tekmi za svetovni pokal je zasedel tirinajsto mesto. Mateja Pate in Ana Svetlin sta preplezali številne daljše smeri v granitnih stenah doline Yosemite.

V letu 1996 smo sprejeli interni ALPINISTIČNI PRAVILNIK.

V začetku leta 1997 je Dušan Polenik s soplezalcem opravil tretjo zimsko ponovitev čez Severno steno Eigerja. Aprila je preplezal razvpiti Sanjski ozebnik v Severni triglavski steni, poleti je s soplezalcema opravil prvenstveni vzpon v SZ steni Breithorna. Ostali alpinisti smo v začetku leta opravili čez 40 ponovitev zaledenelih slapov. Načelnik Klemen Brenk je s soplezalcem v stenah Verdona v Franciji opravil nekaj težkih prostih ponovitev dolgih smeri do devete stopnje. Doma in v tujini smo alpinisti opravili več kot 450 alpinističnih vzponov in s tem dvignili povprečje zadnjih let. Med drugimi so bili dejavni: Mateja Pate, ki je plezala v Druju, Matevž Kramer in Miha Valič v Južni Ameriki, Klemen Brenk, Matic Redelonghi in Petra Frelih so plezali v Severni Ameriki, kjer so opravili nekaj daljših tehničnih vzponov v stenah Yosemitov. Naš športni plezalec Jure Golob se je zopet izkazal z odličnim tretjim mestom v državnem prvenstvu, na tekmi za svetovni pokal pa je zasedel deveto mesto. Preplezal je dve smeri z oceno 8b+ (Talk is cheap v Mišji peči ter Supermaratona v Arcu).

Dušan in Tadej na vrhu Daulagirija

V letu 1998, ki je za naše planinsko društvo Rašica jubilejno, smo dali najlepše darilo, to je vzpon na osemtisočaka. Naš član - alpinist DUŠAN POLENIK se je udeležil odprave, ki jo je pripravila Komisija za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije. Upi in mnogo vloženega napora so bili poplačani, velika želja se je Dušanu uresničila 26. maja, ko je s soplezalcema Tadejem Golobom in Jankom Megličem stopil na vrh 8167 metrov visokega Daulagirija v nepalski Himalaji. Komisija za alpinizem PZS je v letu 1998 Dušana Polenika uvrstila v državni razred, Matejo Pate pa v mladinski razred. Žal se je Dušanova pot prekmalu končala z usodnim padcem v zaledenelem slapu v Tamarju (03.12.1998).

V letu 1999 je šlo počasi vse na bolje. Nanizali smo preko 500 vzponov. Plezali smo v običajnih področjih (Italija, Francija, Avstrija, Hrvaška), Matevž Kramer se je udeležil mednarodnega tabora za perspektivne alpiniste v Pakistanu, vendar je bil zaradi zdravstvenih težav prikrajšan za uspehe, ki so jih tam dosegli slovenski alpinisti. Med pomembnejšimi vzponi bi veljalo omeniti prosto ponovitev Ali babe v Rušici (Valič), ponovitev Čihulove smeri v Široki peči (Valič-Kramer), Spominske smeri Boruta Berganta v Triglavu (Valič), ponovitev Helbe s Čopom v Triglavu (Debevec). Nanizali smo tudi nekaj prvenstvenih (Sluga in Redelonghi ter Planko v Vrhu za stenami, Pate v Stadorju). Zopet smo organizirali Alpinistično šolo, na katero se je prijavilo preko 30 tečajnikov. Tudi udeležba na skupnih turah je porasla. Še trije alpinisti so se pridružili GRS. Jure Golob je bil zopet več kot uspešen. Že drugo leto ga je PZS proglasila za najuspešnejšega športnega plezalca in ga kategorizirala v mednarodni razred. Žal so naše vrste spet utrpele izgubo: v našem plezališču je oktobra ugasnilo življenje Marije Tavželj, ki je kljub temu, da je plezanje "odkrila" relativno pozno, pri dobrih tiridesetih, veljala za najbolj zagnano pripravnico.

V letu 1999/2000 je potekala alpinistična šola, ki jo je vodil alpinistični inštruktor Tadej Debevec. Teoretični in praktični del izpitov je opravilo 19 tečajnikov, od katerih je bilo 13 sprejetih med mlajše pripravnike. Peter Planko je spomladi uspešno opravil izpit za alpinista. Naše vrste sta obogatila tudi dva nova alpinistična inštruktorja, Matic Redelonghi in Andrej Gaspari. Jani Bele je kot predsednik Podkomisije za vzgojo in izobraževanje aktivno sodeloval v Komisiji za alpinizem pri PZS, Peter Dragar pa v izpitni komisiji pri izpitih za alpiniste. Kot člani Gorske reševalne službe Slovenije so se dodatno izobraževali Tadej Debevec, Matic Redelonghi in Miha Valič. Tradicionalni zaključek leta je potekal 2. decembra na Vrhu Staneta Kosca, ko smo izvolili novo vodstvo odseka (načelnica: Mateja Pate, namestnik načelnice: Tadej Debevec, blagajnik: Gregor Sluga, gospodar: Tadej Mrak, tajnica: Petra Frelih) ter med mlajše pripravnike sprejeli 13 tečajnikov, med starejše pripravnike enega člana in med alpiniste prav tako enega člana odseka.

V letu 2001 smo po dolgem času presegli magično številko - opravili smo čez 1000 alpinističnih vzponov, tudi po zaslugi dobro organizirane alpinistične šole in navdušenih tečajnikov, ki so prispevali približno petino vseh opravljenih vzponov. Število aktivnih članov odseka (opravljenih več kot 10 vzponov): 25. Zima je postregla z nekaj zanimivimi vzponi. Miha Valič je sam ponovil Rašiško smer v Prednji glavi, nekaj dni kasneje sta mu sledila še Blaž Grapar in Mateja Pate. V navezi s Tadejem Golobom je Valič opravil 3. ponovitev slovitega Belega traku v Vršacu, z Matevžem Kramerjem pa sta opravila zimsko ponovitev Kaminske smeri v Mali Mojstrovki. Blaž Grapar in Tadej Debevec sta v Trenti preplezala nov slap Prstan (90/60, 100 m). Severna Triglavska stena zgodaj zjutraj... Kot je že v navadi, smo spomladi in jeseni obiskali Paklenico, kjer je Miha Valič kot vodilni v navezi prosto ponovil Rajno, Matjaž Ocepek in Boris Kurnik pa sta opremila novo smer v Stupu in jo poimenovala Rebeka (6b, 100 m). Med prvomajskimi prazniki nas je pot zanesla tudi v grško Meteoro, pa v italijanski Arco, Gregor Sluga in Jernej Lukša sta obiskala španske Pireneje in tam opravila nekaj zanimivih turnih smukov. Potepali smo se še v Val di Mellu, v Dolomitih, se udeležili mednarodnega srečanja alpinistk v Visokih Tatrah na Slovaškem in seveda veliko plezali tudi doma. Med vzponi v naših Alpah velja omeniti ponovitev Debeljakove variante Ašenbrenerja (T. Debevec - Minca Mramor) in Zajede v Travniku (G. Sluga - J. Lukša) ter ponovitev smeri Levi Piussi v Vevnici, ki jo je opravil Andrej Gaspari s soplezalcem. Med najboljše "neprofesionalne" športne plezalce našega odseka sta v minulem letu sodila Boris Kurnik, ki je na pogled preplezal dve smeri težavnosti 7b (Yu mast v Napoleonici in Majhni gladki spolzki v Kamnitniku), z vzponom v smeri Wcat (7c) v Retovju pa je dosegel svoj največji uspeh Miha Valič.
Poleti je v Južno Ameriko odpotovalo 5 članov odseka, ki so se iz Peruja vrnili z nekaj osvojenimi vrhovi: Darja Urbas se je s soplezalko povzpela na Pisco (5752m), Miha Valič in Matevž Kramer sta po SZ grebenu osvojila Tocclaraju (6032m), Valič pa se je kasneje po Ferrarijevi smeri še sam povzpel na najlepšo goro sveta, Alpamayo (5947m). Največ vzponov v minuli sezoni, kar 67, je opravil Tadej Debevec, najtežje pa, kot že rečeno, Miha Valič.

V letu 2002 je odsek praznoval 25-letnico, ki smo jo obeležili s prvim zbornikom ter s proslavo. Načelnik odseka je bil Tadej Debevec.
S snegom sicer skopa zima je postregla z obilico zaledenelih slapov, najtežja preplezana sta bila Lambada (Miha Valič - Luka Kronegger) in redko varno preplezljivi Peričnik (M. Valič - Matevž Kramer). Kljub pomanjkanju snega in slabim razmeram v grapah so Kramer, Bekeš, Vrbec in Valič ponovili Varianto travniške grape. V športnem plezanju sta izstopala Miha Valič, ki je na pogled preplezal več smeri z oceno IX, in Vesna Britovšek, ki je z Ospomanijakom (VIII+) opravila najtežji ženski športnoplezalni vzpon leta. Za vrhunske vzpone in dobre uvrstitve na športnoplezalnih tekmovanjih je tudi tokrat poskrbel Jure Golob (zmaga na bolder tekmi v Kranju ter uvrstitve okrog 10. mesta na tekmah svetovnega pokala v balvanskem plezanju). Andrej Vrbec in Tadej Mrak sta preplezala najtežjo tehniko Hruševska spominska smer (VI, A2) v Beli peči. Nanizali smo več prostih ponovitev zahtevnih skalnih smeri, med njimi Amonit v Koglu (M. Valič - Aljaž Škerlavaj), Puntarska v Vršacu (M. Kramer, Gregor Kladnik, Minca Mramor, Tadej Debevec) ter Klin in Šubara direkt v Paklenici (Boris Kurnik). Posebej velja omeniti vzpone ženske naveze Vesna Britovšek - Minca Mramor, ki sta med drugim preplezali Direktno v Špiku, Helbo s Čopovim stebrom ter Klin v Paklenici. Organiziranih je bilo več manjših odprav in plezalnih taborov. Iz Peruja so se z lepim izkupičkom vzponov vrnili Mojca Jernejc, oba Redelonghija in Kodrič, na Kavkazu je z najvišjega vrha Elbrusa (5642 m) smučal Boštjan Likar, tabora v Dolomitih se je udeležilo 20 članov, jeseni so se štirje odpravili v Meteoro. Miha Valič je v Južni Patibari v področju Janak (Himalaja) preplezal dve prvenstveni smeri in sicer Empty thermos (VI, 4+, 70 40/60, 1200m) in Težka Breda (do 55°, IV). Največ vzponov je opravil Tadej Mrak (82), najtežje pa Miha Valič. Organizirani sta bili dve tekmi v športnem plezanju, za treninge smo imeli na voljo športno dvorano Gimnazije Šentvid in malo balvansko steno Gimnazije Šiška.
Alpinistično šolo 2001/2002 je vodil Gregor Sluga, obiskovalo jo je 23 tečajnikov. Na sprejemu jih je bilo 9 sprejetih med mlajše pripravnike, dva starejša pripravnika pa med alpiniste (Blaž Grapar in Tadej Mrak). Miha Valič in Gregor Sluga nadaljujeta z izobraževanjem za poklic gorskega vodnika. Jani Bele je še vedno vodja podkomisije za vzgojo in izobraževanje pri Komisiji za alpinizem PZS, Peter Dragar pa kot član izpitne komisije preverja znanje bodočih alpinistov. Dodatno svoje znanje bogati tudi devet članov, ki so aktivni pri Gorski reševalni službi postaja Ljubljana.

V letu 2003 je bil načelnik odseka Tadej Debevec.
Skupno število opravljenih vzponov je preseglo številko 1500. Že ugodne snežne in ledne razmere so botrovale velikemu številu ponovitev lažjih smeri in slapov. Izstopala sta ponovitev Lambade (Marko Bekeš - Jure Cencelj) in Ledu s severa v Stenarju (Matevž Kramer). Poletje se je začelo z večraztežajnimi športnimi smermi v znanih evropskih plezališčih. Izstopala sta vzpona Mihe Valiča (Črna burja v Ospu, XI in Bubamara v Anića kuku, 7c/c+), ki se je poleti odpravil tudi v Yosemite in tam opravil prvo slovensko prosto ponovitev smeri Freerider (7c/c+) v El Capitanu. V Peru se je odpravil Matevž Kramer in tam v steni Yerupaje s soplezalcema preplezal prvenstveno smer Brezpogojna norost (VI, WI6, 5c, 1900m). 12 članov je poleti odpotovalo na Norveško, raziskovalna ekipa pa je odšla v Črno Goro. Alpinistični tabor je potekal v skupini Sella v Dolomitih, kjer smo zabeležili dva vidnejša vzpona. Ženska naveza Minca Mramor - Vesna Britovšek je preplezala smer Don Kihot v Marmoladi (VI+, A0, 800m), Blaž Grapar in Tadej Debevec pa sta v isti steni preplezala klasiko Vinatzer-Messner (VI+, 800m). Športnoplezalno sceno sta ponovno najvidneje zastopala Jure Golob (postal je državni prvak v balvanskem plezanju in na Tajskem med drugim opravil dva 8a+ vzpona na pogled) in Miha Valič, ki je ponovno zmogel težavnost 8b (Mrtvaški ples v Mišji peči). Decembra je bila že tradicionalna tekma v športnem plezanju. Za postavitev smeri gredo zahvale Mihi Valiču, bogate nagrade je tokrat priskrbel Gregor Sluga. Trenirali smo v športni dvorani Gimnazije Šentvid in na mali balvanski steni Gimnazije Šiška.
Alpinistično šolo 2002/2003 sta vodili Mateja Pate in Minca Mramor, obiskovalo jo je 30 tečajnikov. Na sprejemu jih je 17 napredovalo v mlajše pripravnike, osmim se je status podaljšal. Med alpiniste sta bila sprejeta Matic Standeker in Andrej Vrbec. Miha Valič in Gregor Sluga nadaljujeta z izobraževanjem za poklic gorskega vodnika. Peter Dragar kot član izpitne komisije še vedno nadzoruje znanje bodočih alpinistov. Dodatno svoje znanje izpopolnjuje še devet članov, ki so aktivni člani Gorske reševalne službe postaja Ljubljana.

Tudi v letu 2004 je bil načelnik odseka Tadej Debevec, član Gregor Sluga pa je postal predsednik našega društva (PD Rašica).
Zima je bila v znamenju zaledenelih slapov, največkrat plezana je bila Stiriofobija v dolini Belega potoka, najbolj izstopajoč vzpon pa sta opravila Matevž Kramer in Marko Bekeš s slapom Psiho-direkt s Psihoterapijo. Rašiški seznam prvenstvenih smeri se je ob koncu zime podaljšal s Šentviškimi sanjami v Klečici (Gregor Kladnik, Maja Zalar, Janez Toni in Davor Lazarevič). Športnoplezalno sezono so uspešno odprli Jure Golob (Za staro kolo in majhnega psa, 8c+; Jure je to leto postal tudi državni prvak v balvanskem plezanju), Miha Valič (Lahko noč Irena, 8b) in Boris Kurnik (2x 8a). Poletni tabor za alpiniste je bil v Chamonixu, omeniti velja ponovitev Gervasuttijevega stebra v Mt. Blanc du Taculu (Gregor Kladnik - Marko Bekeš) in smeri Anouk v Malih Jorassih (Minca Mramor - Tadej Debevec). Drugi tabor, ki so se ga udeležili tudi tečajniki, je bil v Cortini in število udeležencev na njem je krepko preseglo številko 50. Poleti so se naši člani udeležili kar treh odprav. Dve sta odšli v Pakistan (Miha Valič, Matevž Kramer), ena pa v Garwalsko Himalajo (tabor UIAA, udeležila sta se ga Minca Mramor in Tadej Debevec). Najuspešnejši je bil Miha Valič, ki je opravil več odmevnih vzponov, med njimi prvenstveno smer na Trango Monk in prvi vzpon v alpskem slogu po smeri Eternal Flame na vrh Namelles Towerja. Člani odseka so v celotni sezoni opravili okoli 1450 vzponov, med katerimi je bilo kar nekaj zelo kvalitetnih. V novembru je bila izvedena tradicionalna tekma v športnem plezanju. Za izvedbo gre velika zahvala Mihi Valiču za postavljanje smeri in Ani Peskar za zbiranje bogatega nagradnega fonda. Rekreacija je potekala že utečeno na balvanski steni Gimnazije Šiška in v športni dvorani Gimnazije Šentvid.
Alpinistično šolo 2003/2004 je vodil Blaž Grapar. Tečajniki so bili to leto res izjemno zagnani. Posledica resnega dela je bila velika udeležba na akcijah šole ter veliko število skupnih tur. Izpite za alpiniste je to leto opravilo kar 6 starejših pripravnikov (Alenka Klemenčič, Marko Bekeš, Martin Škrk, Gregor Kladnik, Iztok Rutar, Aljaž Škerlavaj). Miha Valič in Gregor Sluga sta jeseni postala pripravnika za gorska vodnika in s tem zaključila glavni del izobraževanja; s svojim izobraževanjem pa nadaljuje tudi Tadej Debevec. Peter Dragar kot član republiške izpitne komisije še vedno nadzoruje znanje bodočih alpinistov, Jani Bele pa je vodja izobraževanj za alpinistične inštruktorje. Dodatno svoje znanje izpopolnjuje še deset naših članov, ki so aktivni člani Gorske reševalne službe postaja Ljubljana. Odsek je imel to leto tudi več kategoriziranih alpinistov: Miha Valič v perspektivnem razredu, Minca Mramor in Matevž Kramer pa v državnem razredu. Med športnimi plezalci je bil v mednarodnem razredu kategoriziran Jure Golob.

V letu 2006 je bil načelnik odseka Blaž Grapar.
V začetku leta smo v Sloveniji kljub slabšim razmeram uspeli preplezati nekaj grap, pomlad pa je ponudila obilo možnosti za turno smuko. Januarja se je Miha Valič udeležil odprave v Patagonijo, kjer je s soplezalci opravil prvo ponovitev smeri Ensuenjo v Fitz Royu, nadaljevali pa so po Sitting man ridgu do vrha, vse v čistem alpskem slogu. Poleti so se Luka Kronegger, Marko Gorišek, Blaž Grapar in Matej Rozman podali v Cordillero Blanco v Peruju, kjer so priplezali na Tocclaraju, Pisco in Alpamayo. Ostali člani so pridno nabirali vzpone v domačih in okolišlih hribih, večinoma klasike. Poleti sta bila izvedena dva tabora. Prvi je bil v Dauphineji, kjer se je večinoma plezalo krajše, dobro opremljene smeri s športnoplezalnim pridihom, drugi pa je bil v Dolomitih v okolici Civette. Med športnimi vzponi je to leto izstopal vzpon Mihe Valiča v smeri Missing link (8b+) v Mišji peči. Njegov uspeh je dopolnil Jure Golob s smerjo Matrix (8b) v Mišji peči in vzponom na pogled v smeri Angelicia (8a) na Kalymnosu. Tudi Tadej Debevec je pritisnil na plin in splezal Brdavsa (8a/a+) v Retovju ter na pogled še Zawinul sindicat (7c/c+). Pri dekletih je bilo opaziti precejšen napredek. Živa Grgič je splezala Strelicijo (7b+/c) v Bohinjski Beli, Vesna Britovšek in Minca Mramor sta uspeli v 7b. V letu 2006 smo uspeli realizirati našo večletno željo o izgradnji lastne bolder stene. Za izgradnjo se je zelo zavzel Aleš Pirc, omeniti pa je potrebno tudi številne ure prostovoljnega dela članov. Vadba na steni poteka 6 dni v tednu. Tudi letos smo nadaljevali tradicijo petkove rekreacije, kjer je možno plezati na večji umetni steni, večinoma pa se igra alpinistični nogomet.
V sezoni 2005/2006 je šolo vodil Matic Standeker. Med alpiniste je bila sprejeta Živa Grgič, česar smo bili še posebej veseli, saj je pri dekletih to žal kar redkost. Gregor Sluga in Miha Valič sta postala licencirana gorska vodnika, Tadej Debevec pa je postal pripravnik za gorskega vodnika. Peter Dragar kot član republiške izpitne komisije še vedno nadzoruje znanje bodočih alpinistov, Jani Bele pa je vodja izobraževanj za alpinistične inštruktorje. Dodatno svoje znanje izpopolnjuje še devet članov, ki so aktivni pri Gorski reševalni službi postaja Ljubljana in njeni ilirskobistriški podružnici. Miha Valič je bil kategoriziran v mednarodnem razredu.
Na odseku je opaziti menjavo generacij. Nekateri člani so svojo pozornost preusmerili v podmladek in jim tako trenutno ostaja manj časa za alpinizem. Tako se kaže želja, da bi novi člani prevzeli samoiniciativo, ki je do nedavnega vladala na odseku.

V letu 2007 je odsek praznoval 30-letnico, ki smo jo obeležili z odpravo na Kavkaz ter s proslavo. Načelnik odseka je bil Blaž Grapar.
Zimo je zaznamoval predvsem projekt Mihe Valiča - 82 štiritisočakov v 82 dneh. Ker mu vreme ni ves čas stalo ob strani ga je uspel izvesti v 102 dneh in tako postal prvi, ki je v enem zamahu preplezal vse uradne evropske štiritisočake. David Debeljak se je udeležil alpinističnega tabora KA v Chamonixu in tam s soplezalci uspel preplezati nekaj dobrih smeri: Baumont-Smith v Petit Jorasses, kombinacijo Direktne in Britanske v Aiguille Sans Nom in Ainsi Soit-il v Col de Droites. Poletje je prineslo nekaj pomembnejših skalnih vzponov, med njimi Smer mladosti v Vršacu (Tadej Debevec - Matej Rozman) in Črni biser v Travniku (Miha Valič - Blaž Grapar). Obe smeri je preplezal tudi David Debeljak s soplezalci in dodal še Grošljevo v Planji. Organiziran je bil tabor v Zillertal, kjer se je plezalo večinoma krajše in navrtane smeri. Julija se je 13 članov odseka v čast 30-letnici obstoja AO odpravilo na Kavkaz. 8 članov je osvojilo Lyalver (4355m) po normalni smeri, Škharo (5203 m) pa 3 člani po normalni smeri in 2 po severnem rebru. Na koncu odprave so se vsi člani povzpeli tudi na Elbrus (5642m). Septembra se je Miha Valič z odpravo PZS odpravil v vzhodno Himalajo, kjer je s soplezalcem preplezal južno steno Patibare (7140m) - to je bil tudi prvi pristop na goro iz Nepala. Med športnimi vzponi je najboljši vzpon zabeležil Tadej Debevec v smeri Fantastic Voyage (8a+). Pri dekletih s svojo konstantno formo nadaljujeta Živa Grgič ter Vesna Britovšek, pridružila se jima je tudi Maja Zalar. Treningi na mali umetni steni potekajo 6 dni v tednu, ob petkih se večina prisotnih preseli v veliko telovadnico - na večjo umetno steno oziroma še raje na tradicionalni alpinistični nogomet.
Alpinistično šolo je v sezoni 2006/2007 vodil Iztok Rutar. Med alpiniste so bili sprejeti štirje starejši pripravniki: Gašper Rak, Marko Gorišek, Janez Toni in David Debeljak. Blaž Grapar in Iztok Rutar sta postala alpinistična inštruktorja. Peter Dragar kot član republiške izpitne komisije še vedno nadzoruje znanje bodočih alpinistov, Jani Bele pa je vodja izobraževanj za alpinistične inštruktorje. Miha Valič je bil kategoriziran v mednarodnem razredu.