Skupna tura v Vipavi

← Nazaj na poročila

Avtor: Ion Lomovšek Kalar

Vikend, 7. in 8. novembra, smo preživeli v Vipavi, kjer smo se učili osnov večraztežajnega plezanja. V soboto smo se zbrali že zgodaj zjutraj in se odpravili proti Primorski, kjer nas je pričakalo precej neprijetno vreme. Malo je deževalo, pihal je veter in nekatere je kar pošteno zeblo.

Po prihodu smo se razdelili v dve skupini. Prva je najprej vadila osnove večraztežajnega plezanja in abzajlanja. Po razlagi inštruktorjev smo se v pare, ki so nam bili dodeljeni že pred vikendom, podali plezat v lažjo skalno steno z že navrtanimi svedrovci. Med plezanjem so nam inštruktorji pomagali in nas usmerjali. Ko smo uspešno priplezali do vrha, smo se po vrvi spustili nazaj na tla.

Druga skupina se je medtem učila izdelave štantov na različne načine, med drugim tudi hobotnice. Vadili smo še popuščanje vrvi skozi ploščico na tri različne načine, enega s pomočjo odjebača in dva s pomožno vrvico. Na hitro smo spoznali tudi uporabo zatičev, nekateri pa so se preizkusili še v zabijanju klinov. Skupini sta se nato zamenjali, da smo vsi lahko preizkusili vse. Čez dan smo dobili kar precej novih informacij, zato gre velika zahvala inštruktorjem, ki so nam vse lepo razložili in pomagali, ko nam kaj ni šlo.

Po končanih vajah smo se odpravili v kamp Tura, kjer smo si ob bližajočem se martinovanju za večerjo pripravili klobase, rdeče zelje in mlince. Nekateri so se nato odpravili domov, ostali pa smo večer nadaljevali ob ognju. Da nam ni bilo dolgčas, smo se pomerili še v kvizu, za konec pa je sledilo tekmovanje v risanju Gašperja. Tu je šla domišljija nekaterih malo predaleč, saj so določene risbe bolj spominjale na Hitlerja kot na Gašperja. Smeha vsekakor ni manjkalo in večer je minil v odličnem vzdušju.

V nedeljo smo dan začeli s peko šmorna, za katerega smo sestavine prinesli s seboj. Po zajtrku pa je šlo že malo bolj zares. Razdelili smo se v naveze po tri, skupaj z inštruktorji, in se odpravili plezat prave večraztežajne smeri v Gradiški turi, kjer so nas čakale tudi več sto metrov visoke stene. Tokrat smo lahko v praksi uporabili znanje prejšnjega dne. Inštruktorji so bili res super in so nam ves čas pomagali ter nas usmerjali. Po opravljenih smereh smo tisti, ki smo imeli še dovolj energije, izkoristili čas tudi za športno plezanje.

Tako se je končal še en uspešen alpinistični vikend. Domov smo se vrnili malo utrujeni, ampak z veliko novega znanja in lepih spominov. Hvala vsem inštruktorjem za potrpežljivost, pomoč in super organizirano turo!

Dodaj odgovor