Debeljakova varianta Aschenbrennerjeve smeri

Opis smeri:

No, ker sva se z Maretom kar ujela kot naveza, sva sklenila naredit še eno dobro dolgo turo za letno sezono. On gre potem v Grčijo, jz rabm pa tud kkšn dan dva pavze. 🙂

Sva rekla, četrtka bo vreme, vzameva dopust in akcija. Pol 4 zjutri štart iz lj, parking Vršič, en ruzak, enojc in pot pod noge. V cca 2 urah sva skoraj pod steno. Mare prav, sej Mark ve kje je dostop, jaz pa valda bom tokrat taprav kanal zadel in evo naju spet pred unim kaminom, mokr. A nama rata levo povrh mim splezat, da nisva nazaj in okol hodila ter izgubljala minute, katera se kasneje v smeri tako ali tako izgubila.

Smer se začne v desnem delu stene in prečkasto vodi levo do kamina, kjer se potem ločijo varianta, original ter sveča. Ko sva zadala da greva Ašota, sva rekla valda varianto in odločitev ni bila napačna. Cugi variante ponudijo res odlično in konstantno plezanje. Pazljivost pa tudi ni odveč saj mestoma skala ni tako super, kot bi si želel. Načeloma ne bi rekel, da je za oceno težko, so pa ene tri mesta s precej težkimi gibi. Začetek tiste previsne poke res ni kr tko. Meni skoraj glavni detajl smeri je bil glavobol, kateri se mi je pojavil pod dobri tretini smeri, nisem bil šure ali bom lahko sploh še nadaljeval, a sem bil po dveh cugih back in action. Hvala Mare za podporo! Pod bunkerjem sva izbrala levo varianto, katera te pele po zelo ozki poki in mimo manjšega previsa. Tam malo višje v levo najdeš štant v recimo, da “žmuli”, kot jo opisuje Mihelič. Z malo informacij najinih predhodnikov in gledanja okoli sva nato ugotovila, da je ta žmula še malo višje in je tam vmesno središče zaradi variante. Nekaj informacij za vse bodoče ponavljalce. Rampa, katero se opisuje kot konec problemov in skoraj da konec smeri je resnično še daleč od vrha. Dva naivna sta bila mnenja, da sam še tole in bo konc, nakar se na eni točki malo spozabiva na vris in znajdeva na robu stene, eno polico prenizko. 60m backtrackanja in en kamin later, sva na pravi izstopni polici. Ps: te rampe ni za podcenjevati, deloma morš se kr neki nardit. Od tam sva nadaljevala nenavezana, čaka te zgolj lažji svet do raza in nato še nekaj poplezavanja do vrha. kratka pavza in sestop na vršič čez Zadnjo Mojstovko. Smer je kar dobro opremljena, nekaj cugov je bore malo a se da tam zelo dobro varovati na premična varovala. Štantov pa je skoraj preveč, cugi so večinoma zelo kratki, kar nekaj se jih da združiti.

Kok sva rabla, nevem. Mare je bil time keeper. Ob 5h iz parking pa mal čez 8h sva bla pr avtu, računej. 🙂

Drgač ta zgodi ustajanje ni zame, spat na parkig al pa pod steno. Mare sori, k nism nč sliku :c. Super tura drgač!