Cozzolinova zajeda

Opis smeri:

Nekaj časa nazaj nama je Maša rekla: “Vidva bi mogla enkrat tud poleti kej skupi splezat”. Potem pa mi je IG pokazal objavo te zajede in teden kasneje že hodiva s polnimi ruzaki vode do balvana pod steno, pojeva večerjo in uživava ob lepih pogledih na zvezde med spanjem. Vsaj zame je bilo tako, saj sem spal na vrhu pograda od balvana, Mark pa je raje vzel spodnje ležišče pod balvanom. Zjutraj naju med prebujanjem prehiti avstrijska naveza iz parkinga, ki je prejšnji dan plezala Ašenbrenerja, mogoče sta potegnila kar direktivca? V smer sva vstopila kot 3 naveza, za kamnčani in pred kranjčani. Ene 2x je avstrijska naveza zašla iz poti, in ko sta se vključevala nazaj sta povzročila zastoje, kar je povzročilo vsakič 1h čakanje na štantu. Nasrečo so kamnčani bli za razne štose med čakanjem, tkoda je bila dobra volja skos prisotna!
Smer poteka po izraziti in mogočni zajedi, ki poteka čez celo steno. Iz zajede zaidemo v spodnjem delu, kjer se ognemo ogromnim, črnim in mokrim previsom, ter potem ponovno zgoraj z izstopom. Oba previsa je mogoče preplezati z direktno varianto, za katero pa primorske stene pišejo, da ne obstaja veliko ponovitev. Razen ene krušljive prečke, smer ne ponuja mesta za počitek. Že sam začetek z mokro 6ko je bil kar konkreten napor. Skala je bila nato z vsakim raztežajem bolj suha (izjema so kamini), klinov pa je tudi bilo vedno manj (razen V+ obvoza). Prvi tak zanimiv cug je po skupnem štantu z Mečem, ki poskrbi z bolder začetkom. Avstrijca sta to gladko potehničarila, na tist bogi PJ klin sta se obesila kot prava vikend plezalca. Sledila je nekakšna pokončna poka, kjer v enem trenutku ni bilo drugega kot đamanje z roko. Skala v vršnjem delu tega cuga pa je postala izredno slaba.
V vseh objavah je opisan kot najtežji cug obvoz mokrega kamina po plati, ki je zelo podcenjen z oceno. Tistih 10m je dobro opremljenih, vendar kar težkih, posebej če imaš v glavi oceno V+ iz skice. Detajl Zmaja nima za burek v primerjavi s tem, je reku Mark. Meni je bilo malo žal, da se nisva probala raje prebit čez kamin. Naslednji cug pa postreže z zelo mešano plezarijo, menja se vse od plat, pok, zajed in previsov. Temu pa sledi meni osebno zmagovalni cug- kamin, ki se ga ravno še do polovice da splezati na razkorak, nato pa se odpre v razširitev in se zaključi z mini previsom. Zadnja 2 raztežaja petic, sta bila res lepo plezljivi zajedi, kjer si se lahko sprostil in res užival. Sledil je še izstopni štajerc, ki je bil dolg dobrih 150m.
Na vrhu MKM si dejnsko šele na polovici, saj je treba tudi dol plezati. Posebej vršni del je kar divji z vsem šodrom in odsekanimi stenami, kjer je treba poplezat navzdol s pomočjo ene tanke zajle. Če prideš na vrh v temi, more bit kr zabavn iskat bivak. Ob sestopanju je imel vsak od naju drugačno željo- Mark si je želel piva, jst pa burgerja iz ROFa. Okoli 11h se nama je obema izpolnila ta želja.

Statistika:
– balvan-vrh-avto = 15h
– vrh-avto = 4h
– 50h od zadnjega toplega obroka v petek do naslednjega v nedeljo
– okoli 8l vode
– ura je zračunala okoli 12h recoverya za Marka in 48h zame