Ang Phu

Opis smeri:

V nedeljo 9.8. sva se z Markotam odpravila v smer Ang Phu v Debeli Peči. Ob 6h sva se parkirala pred Kovinarsko kočo, začela rihtat opremo in…glejga zlomka, nekdo je pozabil ČELADO!! Sicer nebom poimensko izpostavljal, alpak nisem bil jst. Ker sva si smer tako zelo želela splezati sva naredila prav vse, da sva jo dobila. V koči in v kampu so naju nažalost razočarali. Ni bilo druge, kot da čakava do 8h da se odpre Kofler sport.

No ura je cca 8:30 in spet sva na štartu. Pol pa polni gas na dostopu. Js sm mislu da bom gauznu. Vstop v smer sva mal iskala. Ampak, če je človek mal pozoren, obstaja možic (sicer malce podrt) na odcepu iz lovske potke.

Prvi raztežaj iz luknje sva posolirala (težavnost II. stopnje). Za prvo prečko sva se potem navezala. Sledi uraden detajl čez previsek in kaminček. Ni nič posebnega, malo se je treba naložiti na lusko, ki pa je zelo dobra in ne bo šla nikamor še nekaj časa. V najbolj težavnem delu je tudi klin. Naslednji raztežaj je zajedica, ki je v eni točki kar malo previsna in se nato konča s prečko v desno čez plate pod previsek. Tudi tukaj je nekaj klinov. Midva sva zavila iz zajede malo prehitro po najnem mnenju. Seldila sva klinom, ki so morda malo iz poti in peljejo preko malce zoprne izpostavljene platke. Naslednji raztežaj preči nazaj v levo čez platke in se nadaljuje v kaminček in konča na travnati polici v levo iz kamina. Tukaj brez posebnosti. V naslednjem raztežaju se kvaliteta skale občutno poslabša. Prečimo čez platko v levo preko buhtlja in nato nadaljujemo gor v zajedico. Midva sva štantala po zajedi zaradi trenja, sicer pa se lahko štanta po kaminu. Kamin je tudi rahlo podrt tako da pazljivo. Da se dobro postavljat frende, je pa tudi nekaj klinov. Sledi kratka zajedica (po kaminu v desno), ki je malce za zgruntat, pomaga tud kšno pest zagozditi. Pri naslednjem klinu zavijemo v levo čez poševen kamin oziroma zajedo in končamo na travnati polici. V naslednjih raztežajih je plezanje malce lažje in sledi logičnim prehodom, smer gibanja je v grobem v levo. Midva sva potegnila štajerca do naslednjega kamina, kjer sva se razvezala in izplezala do vrha.

Torej od prve omenjene travnate police je skala slabša in zahteva več pazljivosti. V vseh raztežajih najdemo tudi precej klinov. Premična varovala pa tudi pridejo kar v poštev. Težavnost je kar konstantna, tako da se človek kar napleza. Je pa po najnem mnenju zajedu po detajlnem raztežaju verjetno težja od samega detajla. V prilogi dodajam tudi vris, ki sem se ga potrudil narediti po najboljših močeh. P.S. dodajam mal več info, ker se mi zdi da manjka na intrnetu 🙂

Na vrhu fotošuting. Sledil je še setop po lovski potki in na koncu še obvezna tufica v reki za regeneracijo, da je plezalni dan popoln.