Avtor: Jeremija Le Roux
Naša druga tura se je, hvala bogu, vsaj za alpinistične pojme začela pozno – šele ob osmih zjutraj. Zbrali smo se na parkirišču, se razporedili po avtomobilih in odpeljali proti Primorski.
Ob prihodu v Črni Kal, kjer je potekal prvi dan tabora, se je hitro razširila zgodba, da je eno od tečajnic, podobno kot na poti na spoznavni tabor, doletela neprijetnost v povezavi z okvaro avtomobila:)
Ko so prispeli vsi tečajci, smo začeli z delavnico varovanja in prevezovanja. Po krajšem predavanju, demonstraciji in izpitu smo imeli čas za prosto plezanje.
Ker je v naših vrstah začelo kolektivno primanjkovati kave, se je ta skuhala v industrijskih količinah. Ker mnogi s seboj nismo imeli skodelic, smo bili prisiljeni piti kar iz krožnikov, posodic za malico in improviziranih skodelic iz plastenk.
Po še nekaj plezanja in opravljenih izpitih se nas je sektor D v Črnem Kalu počasi naveličal. Nekateri smo se zaradi obveznosti odpeljali nazaj v Ljubljano, večina pa se je odpravila proti taboru v Ospu.
Prvi dan ture se je po veliko učnih in plezalnih urah končal zelo sproščeno. Po prihodu v kamp v Ospu se je ekipa tečajcev odpravila na kratek izlet v Italijo po cenejše surovine za polnjenje alpinističnih energetskih rezervoarjev.
Po postavitvi šotorov in udobni namestitvi v kempu, se je večerja ekspresno spekla in tudi pojedla. Ni manjkalo čevapčičev, zelenjave, pleskavic, sladkih dobrot in tudi tofuja.
V kotu kempa je pri umirjenih in sproščenih Avstrijcih že plapolal ogenj, kamor smo se po večerji večinsko odpravili. Pričelo se je veselo petje ob spremljavi kitare, tečajci pa smo se lahko med sabo še bolje spoznali, pravtako pa je pogovor stekel tudi z ostalimi alpinisti iz odseka, ki so vedeli povedati marsikatero dobro izkušnjo in prigodo.
Naspani smo se zbudili v čudovit nedeljski dan, počasi pojedli zajtrk in se v vsak v svojem tempu odpravili plezat v sektor Babno. Prve plezalne ure so bile prijetne, kasneje pa se je sonce uprlo v skalo in v plezališču smo si želeli vsaj malo hladnega vetra, ki bi nas za nekaj sekund odrešil praženja na primorskem soncu.
Zadovoljni in malo utrujeni smo se vsak s svojo družbo in šoferjem odpravili nazaj domov, kadar smo želeli. Zahvaljujemo se vsem inštruktorjem in obema vodji šole za novo znanje in prvi uspešen skupni vikend, ki nam bo zagotovo ostal v spominu.
Črt Veselko in Jeremija Le Roux
