Veliko Špičje

V sklopu tečaja za GV sem imel možnost plezati z dvema odličnima plezalcema in to sem izkoristil za plezanje smeri Jeglič Ščetinin v Velikem Špičju. S smerjo me že dolgo rajca sam Peter Ščetinin, moj sosed v Trenti.

Skope informacije s spleta sta soplezalca oplemenitila z informacijami iz prve roke in že smo s kolesi napadli dostop do Ravnega dola. Nakup ebika se je izkazal za korsitnega tudi v alpinizmu. 

Spodnji del smeri je za moje pojme zelo krušljiv in drobljiv in potrebna je velika pazljivost. Težavnosti ne presegajo IV stopnje. Zgoraj pa se zadeva postavi pokonci in dva raztežaja posežeta po VI stopnji, po mojem tudi čez (sam sem si z veseljem pomagal z Ao). Skala pa z izjemo enega od težkih raztežajev in še enega lažjega ostaja drobljiva.

Klinov je le nekaj v težjih raztežajih. Mi smo zapustili dve sidrišči.

Opis na primorskestene.com je samozadosten, če pa bi kdo skico, sem jo zrisal v vpisno knjigo pri meni v Trenti.

Že dolgo nisem najbolj vplezan alpinist, a smer ocenjujem za resno. Predvsem zaradi relativno krušljive in drobljive skale. Potrebna je zbranost v vsakem raztežaju.