Novi vrh, stara lipa in postrv

V petek sem se pridružila navezi Gorišek - Kekec v raziskovanju južnih Julijcev. Jutra v megleni Ljubljani me je rešil Marko, skupaj sva jo ucvrla proti Železnikom. Strogo pridigo, da tečajnikov včasih ne bi takole v Šiški pobirali, je omililo dejstvo, da je voznik prejšnji večer postal novopečeni nono. (Čestitke!) Tako da smo bili v petkovi navezi v bistvu štirje; Janez, Marko, jaz in Markov telefon:) Pot nas je vodila v Baško grapo in mimo vasi Rut proti južnim pobočjem spodnjih bohinjskih gora. Zakadili smo se do južne stene Novega vrha (1944m), ki za sabo zakriva Rodico in se na vzhodu brati z Matajurskim vrhom. Ker je vodja naveze doma pozabil plezalke, smo se odločili za milejšo smer od načrtovane in splezali Melitino (IV+/IV). Lepa, kratka, razmeroma opremljena smer. Bi šli še eno, če ne bi bili že pozni in si ne bi jaz že tretjič v tem mesecu navila gležnja. Hm. Ne glede na to, smo si popestrili dan z ogledom stare lipe v vasici Rut ter prisrčne cerkvice, za katero sta mojstra hitro ugotovila, da bi jim pri obnovi zvonika prišla prav njuna strokovna pomoč. Na poti nazaj smo se zadovoljili še vsak s svojim malim veseljem; Janez je dobil pivo, Marko simpatičen nasmeh natakarice in jaz okusno postrv. Dobro izkoriščen sončen dan!