Plažna reportaža

Žiga in Črt zgleda v svojem skromnem slogu ne bosta nič napisala kako je blo na taboru. No, sej veste, jaz pač nisem tako skromen :) No, 3 Rašičani (in sošolci ene epske šole) smo šli na tabor v Dolomite. Kampirali smo v Alta Badii in plezal po okoliških gričkih. Jaz sem se prvi dan napenjal v eni super stenci Meisules dala Biecesces (kratko "biceps"). Z Andrejem Grmovškom sem plezal smer Regenbogen (200m, VII). Huda poka, grozno dolg kamin, detajl pa v plošči, kamor jaz (še) ne bi zarinil, mojster je šel pa čez približno tako, kot grem jaz čez kompaktne in opremljene petice. Res dobro gledat in plezat.

Drugi dan sem z Andražem Šparovcem in Krištofom Frelihom šibal pod Tofano. Andraž je že plezal Costantini-Apollonio in se ni pustil prepričat v ponovni obisk, zato smo šli 50m desno, smer Leviti, VII-. Krištof potegne prvi blok čez sive plošče brez pametne orientacije, dobro rine. Pob baje dosti z Nejcem Marčičem leze :) Proti koncu plošč malo zaidemo, kratek abzajl, malo premetavamo krš, nato jaz zarinem v prečko ki preide v težke plošče brez očitnih možnosti varovanja. Psiha je nizko, ko fanta ugotovita da je velik moker in kapljajoč flek nad nami detajl, mamo hitro naštiman štan... ups, sidrišče za spust #daBoJanezSrečen :)

Vzamemo dan pavze in zvečer dostopimo na Rif. Falier pod Marmolado. Da ne bi bilo gužve v Don Kihotu, se z Majo Jereb zmeniva za Schwalbenschwanz, malo desno od Don Kihota. Ob štirih poženejo motorji, hitro smo pod steno, malo dlje iščeva vstop. Ko ga zadaneva, posolirava kar visoko in (grdo) prehitiva dva guidota. Ta nama nato skačeta v rit celo prvo polovico stene, otreseva se ju v zadnjem raztežaju, kjer po zajedi priplezaš pod ogormne mokre strehe, v katerih je luknja, skozi katero se ponovno rodiš. Nepozabno :) Zašibava po gredini, spomnim se na Tjaškotovo svarilo, da se ne smeva "duvat" po prvi polovici stene (spičila sva jo v dobrih 3 urah). V zgornji polovici uvodu sledijo težka zajeda, previs, plošče, vijuganje, neprestano gledanje na skico... vrhunec sta zadnja navpična raztežaja pred izstopnimi kamini, kjer je treba res globoko zajet sapo in rinit... meni ne uspe. Guidota naju ujameta. Maja zamenja ključni prusik v ušesu in nato mojstrsko zleze raztežaj, za katerega pravi da ga v plezališču ne bi mogla. Jaz varujem in občudujem! Od zgoraj varovan komaj, komaj zlezem. Šestka, kao :D Guidota ne prideta čez in obrneta. Še en runout poberem jaz, nato pa naju še nekaj ur trpinčijo mokri in naporni, 200m dolgi izstopni kamini. Olajšanje na vrhu in doooolg sestop. Pri avtu ob 23.00.

Restič v groznem kampu brez pametne sence, nato s Črtom v že znano stenco, nekaj s čudnim imenom "Su ndret". V detajlu po "tipanju" in prepričevanju da "ziher drži" zarinem in prvič zares odletim. Malo vriskamo in hvalimo modro jebo :) Odletim drugič. Gre Črt, po nekaj dretja in sopihanja zleze. Bravo! Naslednji raztežaj spet jaz, tu že preveč utrujen. Ko priplezam čez previs med strehami me zvije krč, palec na roki ne uboga! Komaj naredim dva giba nazaj, potem me ujame mali modri prijatelj. Poletov imam dovolj, preveč sem utrujen za kaj resnega do konca dneva, zato Črt prevzame vodstvo do konca smeri. Zleze previs in ploščo nad njim, strinjava se da gre za verjetno najlepši raztežaj, kar sva ga na trad plezala v "ne granitni" kamnini. Do konca še nekaj raztežajev, vmes naju ujame ploha - mene na stojišču, Črta pa v napični petici... dobre živce ima! Na vrhu pa idila in fotoaparati so takoj zunaj. 

Zadnji dan zarinemo s Florijanom in Krištofom. Preseneti nas nenormalno slaba skala, v dolino (med drugim) vržem polmetrsko skalo, ki se odlomi pod nogami... V tretjem raztežaju imamo dovolj in že drsimo po vrveh navzdol.
Črt bo lahko kaj povedal tudi o zadnjem dnevu, ko je plezal z Grmotom in je ta ob padcu strgal štrik. Na srečo enega od dveh...
Marsikaj fajnega je zlezel tudi Žiga! Jaz bi galerijo :)

Doma greva z Miho Močnikom po malo počitka pogledat Luknjo peč. Namenjena sva v Centralno, ne najdeva logičnega prehoda in plezava v območju raza na levi (gor gledano) izstopiva pri poti PP, ki ji slediva nazaj pod steno. Fajn turca.

Opa, malo predolgo je že tole. Če so pa fajn spomini... No, če se je kdo prebil do konca; srečno, kjerkoli migate! :)