Bulfoni-D’Eredità

Opis smeri:

Smer in sestop sem si ogledal že prejšnji vikend, ko sem plezal sosednjo smer Ive Piemontese (IV/III). Ta mi je bila uživaška, orientacijsko enostavna, nudi pa dobro in razmeroma lahko plezarijo. Mihelič za Bulfoni D’Eredite pravi, da je “nekoliko” težja od sosede Ive, pripiše ji oceno IV+/III ter lepo in elegantno plezanje v odlični skali. Takšno jo prodam tudi Dolcu, čeprav je v vodničku Belih vod težavnost označena s V, na Bergsteignu pa jo celo opišejo kot VI (V+ obl.).

Štartava na parkingu v dolini, po cca 2 urah hoje težav z lociranjem vstopa v smer nimava. Ves čas nad sabo vidiva znameniti kamin, do katerega se prebijava vztrajno in počasi. Ob pomanjkanju klinov se je vsaka odločitev za nadaljevanje poti zdela prava, a hkrati napačna – plezava levo, desno, naprej, nazaj … Na tretjem štantu presenečeno (in zgroženo🤯) ugotoviva, da sva zlezla šele prvi cug⌛.

Od tukaj dalje je smer orientacijsko razmeroma enostavna, se pa prične stopnjevati težavnost plezarije. Najprej skozi poč, nato pa sledi prerivanje v nemogočih pozah skozi ožino kamina do izstopa desno. Za “posladek” pa še 2 zaporedna in za oceno težka bolderja. Sledi še uživancija do vrha z mnogo možnostmi za postavljanje premičnih varoval.

Smer je od naju zahtevala več, kot sva ji bila prvotno pripravljena dati. Posledično se mentalno in fizično utrujena ter žejna vračava proti avtu, kar pri koči Brunner opazi tudi skupina razigranih Italijanov. S pirom in ražnjiči v rokah postaneva del njihovega praznovanja, ki pa ga sama nadaljujeva tudi bližje Ljubljani na obvezni analizi ture 😉.

Suma sumarum: krasna smer, res dobra plezarija v večinoma odlični skali, ki pa nikakor ne sodi v okvire Miheličeve ocene IV+. Na srečo sva se z Dolcem v celotni smeri odlično dopolnjevala in prevzemala pobude na ključnih mestih plezalsko-orientacijskih težav.