Plezalec: Miha Habjan - Mifi , soplezalci: Benjamin Hrastnik,Alina Ledinek,Rok Legan
Način plezanja: Miha Habjan - Mifi (izmenično), Benjamin Hrastnik (izmenično), Alina Ledinek (izmenično), Rok Legan (izmenično)
Gora/stena: Weisshorn
Dolžina vzpona: 1500m, težavnost: AD, III/I-II, 40°-45°
Tip vzpona: Letno alpinistično plezanje
Smer ni opremljena
Datum vzpona: 30.08.26
Gorovje: Peninske alpe - Switzerland
Opis smeri:
Turo smo zastavili kot pripravljalno za odpravo.
Glavna cilja ture sta bila:
- Testiranje opreme (zimski čevlji, bivak oprema, gorilniki, …)
- Aklimatizacija (spoznavanje in soočanje s simptomi višine med vzponom)
Sekundarni cilj pa je bil sam vrh za katerega smo si izbrali: Weisshorn po vzhodnem grebenu se pravi normalka.
Iz Ljubljane smo štartali v petek ob 15:30 in v našo ciljno vas Rando prispeli ob 1:30 zjutraj. Na park4night smo našli plac ob vasi kjer smo prespali.
Počasno jutro, zajtrk, kavica, striženje nohtov in pakiranje in smo ob 10:30 z naloženimi ruzaki štartali iz Rande (1500 m) proti Weisshornhutte (2900 m). Do koče smo potrebovali okrog štiri ure. Mimoidoči so se lahko nagledali razgaljenih slovenskih bedr. Tam smo si vzeli uro pavze za malico, powernap, juhice in (malinin?) crumble. Potem pa smo se dvignili okrog ovinka za še cca 100 višincev na zlizane plošče kjer je verjetno še nekaj let nazaj bil ledenik. Tam smo našli urejen bivak plac, ravno prav velik za nas 5. Zraven pa smo imeli še tekočo vodo in razgled na naš cilj za naslednji dan. Budilka je bila malo pred tretjo uro zjutraj. Ko smo se še rihtali, je bilo že nekaj lučk pred nami, čez ledenik, na začetku plezalnega dela. Naš vzpon se je delil na sklope. Prehod čez kratek pas ledenika, scramblanje po skalnati, šodrasti rami do pod stene potem pa še cca 200 višincev čez južno ostenje do vzhodnega grebena. Cela reč je bila spodobna orientacijska vaja; ponoči iskati možice v ostenju kjer vse zgleda enako. Ta del smo speljali zadovoljivo v redu, v okvirih časovnice v vodniku.

Gapy nas je žal zapustil po prvi uri dostopa, ko je zaradi slabega počutja sestopil in se vrnil do bivy placa.
Na grebenu se načeloma šele naveže na vrv. Takoj pri fruhstuckplacu (3900 m) je “detajl” ture. Tehnično najtežji del, v skici označen z 3a, A0. En gib, študentsko visoka noga. Ravno v tem segmentu so nas prvič pogreli sončni žarki. Sledi dobrih 200 metrov fantastično uživantske, lahke a izpostavljene plezarije v dobri skali in s fenomenalnimi razgledi. Predstavljajte si zeleniške špice na 4000 metrih z gnajsom namesto apnenca. Definitivno highlight ture čez katerega smo se prebili v parih dolgih štajercih. Vsake toliko smo našli kakega svedrovca ali rinko. Sledilo je še 400 metrov flanke (40°-45°). Na tej točki smo srečali prvo vodniško navezo, ki je že sestopala. Pred nami so bile tri vodniške naveze ter en solo go-pro heroj. Plezali smo v navezah Alina-Mifi, Rok-Benjamin.
Zadnji sklop štamfanja smo prebili v eni uri in smo po kratkem skalnem odseku stali na vrhu (4505 m) ob 10:30. Razgledi, ki so nas častili ob vzponu, so se nam na vrhu izmaknili saj smo bili ob križu v oblaku. Par selfijev potem pa začetek sestopa katerega sem smatral za detajl ture; utrujene noge, simptomi višine in dolg sestop z veliko izpostavljenimi segmenti kjer nismo navezani. Med sestopom nas je žgalo žareče sonce, mi pa smo se redkobesedno prebijali vse nižje. Tako smo nekaj čez 16-to uro Gapiju serijsko dajali kepice pri bivaku. Glede na komentarje oskrbnikov koče, je to zelo pozno za sestop ampak mi se nismo sekirali. Malica, kavica, pakiranje bivaka potem pa sestop; še ostalih 1500 višincev do našega kombija. Sestop nam je ob pogovorih minil prijetno in še kar hitro (vsaj mislim da? Morda me bo kdo iz ekipe popravil in povedal, da je ful trpel).
Okrog osmih zvečer smo bili pri kombiju, google maps navigacija do najbližjega McDonaldsa je bila že aktivirana! Analiza ture ob mcnugcih in burgerjih v Vispu potem pa ekspresnih 7 ur do Ljubljane po prazni padski avtocesti.
Pripravljalna tura uspešna, brez poškodb (nekaj nevšečnosti s prebavo) in z doseženimi primarnimi in sekundarnimi cilji.
Utrinki in nauki:
- Ne it na alpsko turo z derezami brez antiboota
- Z Alino sva se spet zastrupila, ostalim pa ni bilo nič tako, da je težava očitno v nama.
- Švicarski guido, ki se je spričkal z Benotom, ker smo “srali zraven njihovega vira vode” in komentar “mogoče to pri vas gre, tukaj pa ne”, ko je izvedel, da smo iz Slovenije. (nismo srali zraven vira vode)
- Če si jogurt, si noge namaž, čene boš jagodni.
- Beno je cheap-ass fotomodel 📸
- Malo sneženja v poletnih mesecih ni dealbreaker za vzpon v visokih hribih. Glavno je, da imaš na dan vzpona stabilno, dobro vreme.
- Švicarji so šezmer zategnjen narod.
- Nove Alinine izjave, frišne iz pečice:
- Ce hoces znat drug jezik, mors sam met prometno nesreco
- Lah sm načelnica enkrat ko bom stara. Tam okrog 30
- Nism se pobrila, ker je bil dež
- Sonce bo zato nam priporočam slačenje
- Fuck that dixie man
- Parent issued
- Čestitke Roku za izjemno napredovanje v zadnjih 6 mesecih pri teh ‘la grande’ turah! 💪🏻
Cela akcija je bila precej budget; 68 eur po glavi.
Fotografije:



























Res je blo dobr 🙂 hvala Mifiju za organizacijo 😁