Gamsov steber

Opis smeri:

11.8. sva po priporočilu tamauga brusa z Marušo garbala čez šumo na 5-minutnem dostopu do Borove peči. Ravno sem splezal do impozantnega previsa v prvem raztežaju, ko je nad nama začelo treskat in se ulilo. Priprava na turo je za alpiniste, ne za naju. Sledil je umik in dva namočena cucka na piru v Tržiču.

Maki smeri ni mislila spustit zato sva včeraj spet stala na vstopu, tokrat mokra od švica, vreme bo!

Lokalna skrivnost tržičanov za katero sem dobil dovoljenje za objavo (itak bojo hotl sam vaš keš, tko al drugač).

Za razliko od bližnjih apnenčastih stenc, ki jih ves čas gledaš po nasprotnih bregovih, Borovo peč sestavlja konglomerat, ki mestoma spominja na plezanje v granitu. Ne vem kok je ocena previsa v prvem cugu na prosto, naju je čez spravla stopna zanka. V smeri je kar nekaj robe, varovanje na frende in jebice tudi zelo laufa. V zgornjih raztežajih sva vriskala ob res uživaški plezariji, tako da nama je bilo prav žal, ko je prišel čas za se razvezat. V teh 120 metrih se lepo naplezaš.

V prvem cugu mi je ostala jebica, v drugem pa sem pustil še en klin.

Sestop je pa tudi sila enostaven. Če si dost hiter, ti na koncu še zapaše kopanje v reki.