Avtor: Alja Sidar
» Tako lep greben si pa zasluži objavo!«
Žiga Rozman je v tečajniško skupino poslal ponudbo za daljšo grebensko turo. In še preden je povedal cilj, že je po eni minuti v chat priletelo moje sporočilo: Js js js. Seveda ko je povedal idejo, se je pojavilo vprašanje ali je moja kondicija zares pripravljena na to?
Štartala sva iz Ljubljane ob 4:30 in nekje ob 6.00 parkirala na 38. uvinku vršiške ceste – 1080 m.n.v. ob podrtiji. Od tam se kar hitro nato odcepi desno, nato pa so vseskozi do vrha postavljeni možici. Zmerno vzpenjanje, v tem času pa premagaš cca. 1100 metrov višincev. Vsekakor pa dostop zares hitro mine, saj se kaj hitro odprejo razgledi najprej na Jalovec, nato pa na vso Trento. Do Goličice sva potrebovala dve uri in pol.
Na vrhu Goličice je viden celoten greben. Naprej sva malo sestopila po skrotju, sledila sta dva abzajla (vsa abzajl sidrišča so narejena, prvo se nahaja na enem borovcu). Na trenutke je težko iskati prehode. Po spustih sva nato šla po desni in zatem po strmih travah do vrha naslednjega kuclja (Germlajt), s katerega se da priti ali s spustom ali brez večjih težav malo poplezati. Ker sva za vse tole porabila slabi dve uri slabega poplezavanja , sva se odločila, da naslednji kucelj ne bova obvozila (menda se ga da), temveč končno malo splezala. Tako so sledili štirje raztežaji luštne plezarije (po oceni nekje do IV), edino krušljivo je bilo pa zelo. Potem sva spet malo gr pa dov plezala (mislim da mam malo black outa, kaj je že tam vmes) in malo daljšega sprehoda do naslednjega vrha (Vrh Kanceljnov). Od tam se se spustiš nekoliko nižje in greš čez izrazit greben do stene zadnjega Prevčevega stolpa. Tam se nato nahaja tudi detajl smeri (V), ki pa (pišem kot druga v navezi) ga gre čisto lepo premagati v čevljih. Po tem raztežaju pa sva bila na vrhu zadnjega stolpa. Naslednja dva abzajla sta bila kar pestra zame, saj sem prvič iskala abzajl štante – zanimiva stresna izkušnja za prvič, a zelo poučna za drugič.
To je bil pa konec plezarije. Sledi še cca. Pol ure do vrha Planje (aja, glava boli, ko ugotoviš, da ima Planja dva vrha). Tam naju je ujelo še par kapljic, toliko da se je dalo malo ohladiti. Sledil je še sestop… ubitačen sestop, sicer kulisa vse do avta kot iz pravljice, ampak moja kolena niso več sodelovala (melišče, in še nato po strugi…). Še en tip: na sestopu ko prideš pod Razor je en potoček.
Skratka, mislim da mi bo tura ostala zares pri srcu. Tako razgledna, tako razgibana. Jo priporočam! Z vsakim osvojenim vrhom, se odpirajo še lepši razgledi na Zadnjico, Kriške pode itd. In še enkrat hvala Žigu.
In zakaj dva Francoza? To pa ostaja zgodba zase. Kdor prvi ugotovi pravi razlog, ga čaka pivo! 🍺:D
Še časovnica:
2.5 uri dostopa
8 ur grebenčkanja (zmerno počasen tempo)
3 ure sestopa
