Tečajniško sedlo (pardon Kamniško)

Avtor: Alja Sidar

Komisija za alpinizem je razpisala tabor na Tečajniškem sedlu od 1. 7. 2026 do 4. 7. 2026 in kot posledica navdušenja nad zimskim taborom KA smo se Rašičanke tudi tokrat udeležile v velikem številu – Eva, Maja, Katja, Anja in jaz.

Zaradi napovedanega slabega vremena, je glavni organizator Janez Toni odhod prestavil iz srede na četrtek. Zbrali smo se v Kamniški Bistrici in se odpravili proti sedlu. Na pol poti nas je pričakal kar lep prizor kot iz koledarja – štirje izkušeni alpinistični inštruktorji, brez majic, v koloni prehitevajo po desni. Prizor, ki te zares pusti brez besed in da malo pogona do vrha!

Popoldan nas je čakalo najprej predavanje Zumbe (Janka Oprešnika) o nameščanju varoval, nato pa smo tudi s svojimi klini zabijali sidrišča. Sledila je praktična delavnica tehničnega plezanja. Izkušnja je bila izredno zanimiva in poučna, saj smo spoznali, koliko klini v resnici držijo in kaj tehničarjenje resnično pomeni.

Sledila je večerja s čajnimi testeninami. Po večerji pa so se določile naveze za naslednji dan.

V petek smo se tako podali proti ciljem, ki smo si jih zadali prejšnji dan. Sama sem bila v navezi z Mihom (AO Kranj), ob nama pa inštruktor Metek (AO Železničar). Plezanje je bilo zelo pedagoško, saj sva plezala izmenično, Metek pa je ob prvem v navezi soliral. Po izkušnji jebanje z jebicami v Kratkohlači sem si zadala, da jih tokrat poskusim vzljubiti – kar mi je s pomočjo Metka v veliki meri uspelo. Plezali smo Škarjevo varianto zgornjega stebra v vzhodni steni Brane. Luštna plezarija, kjer se lahko res osredotočiš v nameščanje varoval. Smeha ni manjkalo, sploh po zabijanju klinov po ritmu pesmi Himna generacije:D.

Po krajši pavzi na koči smo popoldan izkoristili za plezanje Poševne zajede v zahodni steni Planjave. Osebno mi smer ni bila všeč (še extra bolj krušljivo kot ostalo in monotoni cugi), je pa zato toliko bolj bil lušten abzajl v prazno.

Sledila je večerja s čajnimi testeninami.

Z Mihom sva naslednji dan v navezo dobila Borisa Sedeja iz prelepe Idrije (ČAO alpa AO Idrijia – nihče zares ne ve). Odločili smo se za smer Skrito veselje. Čeprav je naveza pred nami imela težave z iskanjem vstopa, pa smo mi po opisu kar hitro našli prvi klin. Plezali smo tako, da sva teoretično z Mihom še zmeraj plezala cug cug, ob enem pa sva vseeno bila varovana na top rope. Detajl smeri sprva zgleda zares težak, a hitro vidiš, da je dosti možnosti za varovanje, in zelo dobra plezarija na noge. Dan je minil ob zares prijetni družbi, dobrih pogovorih in lepi plezariji. V en glas smo se odločili, da bo ena smer ta dan čisto dovolj. Preostanek pa smo preživeli kot martinčki na sončku pred kočo.

Sledila je večerja s čajnimi testeninami.

Za zadnji dan smo se naveze kar zagreble za Zajedo Brane. Glede nato, da je z nama tokrat bil Janko Oprešnik aka Zumba (AO Slovenska Bistrica AK Impol) nam smer seveda ni ušla. Zaradi časovne stiske je Zumba plezal kot prvi. Na drugem štantu sem ob nameščanju plezalke zelo nespameto izgubila ravnotežje, iz grdo pribila v steno s hrbtom. Na srečo je bilo vse vredo, bila pa je dobra lekcija za naprej. Zadnja za raztežaja sta še posebej dobra. Prečka, z vseskozi dobro lusko za roke in na koncu stena z krimpi. Poslastica za zadnjo smer tabora.

Zaključili smo z analizo pri koči in nato podali proti dolini – kar smo začinili s spustom po enem od najdaljših melišč v Sloveniji.

Tabor se mi je bil všeč, izredno pedagoški, z veliko malih trikov velikih mojstov:).

Anja Maver je zapisala:

Tabor je bil odličen! Na delavnicah smo tehničarili ter spoznali sile, ki delujejo na kline – tako pri statičnih obremenitvah kot ob padcu. V naslednjih dneh smo pod vodstvom inštruktorjev plezali v vodstvu, se učili izbirati primerna mesta za nameščanje varoval in pridobivali dragocene izkušnje za varnejše plezanje v gorah.

Maja Medved:

Tabor je bil top! Z vsakim zabitim klinom dobiš malo boljši občutek, kaj in kako.

V petek sem plezala z Borisom Sedejem in Tadejem. Plezali smo Poševno zajedo po principu naveze tečajnikov z dodatnim varovanjem prvega. Bilo je res poučno. Z nami so plezali še Eva, Miha in Zumba, tako da smo se skozi celotno smer spodbujali, ko je že primanjkovalo moči in volje za izbijanje klinov. Popoldne smo na hitro skočili še v Zgornji steber Brane.

V soboto smo z Evo in Perico plezali neznano smer oziroma kombinacijo znanih smeri (najbrž Svetelove in Stebra X, pa še kaj vmes). To je bil zame osebno kar psihološki preizkus. V zadnjem kaminu pod prvim abzajl sidriščem mi je na ramo padel še kamen, zato sem plezanje za ta vikend žal zaključila. Abzajl je bil božanski (upam, da se Eva strinja, čeprav se je po nekem »čudežu« v obliki zategnjene vrvi v previsnem delu za trenutek malce ustavila in razgledala).

Tabor je potekal v res prijetnem vzdušju in bi ga priporočala vsem, še posebej tistim, ki niso povsem prepričani v nameščanje varoval.

Katja:

Ker v juniju zaradi izpitnega obdobja nisem našla časa za udeležbo na taborih, tega res nisem hotela izpustiti, in zelo sem vesela, da sem se ga udeležila!

Tabor je bil vrhunski – ogromno izkušenih inštruktorjev, ki so bili pripravljeni z nami deliti kakovostno, uporabno znanje in svoje bogate izkušnje. Tokrat ne bom dolgovezila. Domov nisem odnesla le nekaj lepih vzponov, ampak tudi nova poznanstva, kup lepih spominov in še več motivacije za prihodnje skupne ture. In ful je fajn spoznat isto stare ljudi iz drugih ferajnov! Hvala moji navezi Rebeki, za fajn družbo!

Eva:

Udeležbo na taboru res priporočam, saj vsaj prvo smer z navezo tečajcev simultano pleza inštruktor, ki sproti preverja nameščanje varoval in sidrišč. Če misliš, da znaš zabit klin, se motiš. “Nea ga božaj” (Zumba). Če ga ne spravljaš ven 20min, ni dobr.

Plezali smo prvi, drugi, ekspresni vlakec, po neznanih smereh, fine zajede, tlačili čez simpatične kamine in abzajlali v neznane globine. Inštruktorji pa so z največjim veseljem odgovarjajli na vprašanja, delili doživetja in znanja. No pa vsi čudoviti ljudje, ki se derejo tebi v smer. Res je fajn.

VZPONI:

ALJA:

Brana (V stena), Škarjeva varianta zgornjega stebra, III-IV, (V-) 100m (Alja, Miha Jan – AO Kranj, inštruktor: Matej Gorenšek)

Planjava (Z stena), Poševna Zajeda, IV/III 110m (Alja, Miha Jan, inštruktor: Matej Gorenšek)

Brana (V stena), Skrito veselje, V/III-IV 190m (Alja, Miha Jan, inštruktor: Boris Sedej)

Brana (V stena), Zajeda, V-/IV 140m (Alja, Miha Jan, inštruktor: Janko Oprešnik)

ANJA:

Smer X (Planjava) 170m z Ireno (AO Radovljica), inštruktor Vid (AO Matica)

Škarjeva varianta zgornjega stebra (Brana) 100m z Nejcem (AO Kranj), inštruktor Sandi (AO Ptuj)

Zajeda (Brana) 140m z Perico

Sveletove (Planjava) 170m z Mifijem in Nejcem (AO Kranj)

KATJA: