Steber - hudičev, za ene manj za druge bolj

Ta viked sem res planiral, da bo rest a glej ga zlomka, v nedeljo spet ob 3h budilka. V četrtek na ferajnu me Matko in Grega pohopsata, če gremo plezat, valda! Kwa gremo? Hudičev steber. Hudičevo top! Nekaj kar je zabebeležno med parimi najvišjimi na seznamu želja. Bo pa za vse tri nova izkušja saj ga ne Matko ne Grega še nista plezala. 

Pade nedelja, in jaz že eno uro prekmal čakam v Šentvidu, ker pač reku reku slišu slišu sva se za Gregom narobe razumela. Oh kwa bi tud jz še mal zaspal, si mislim, ko ležim na zadnjih sedežih in vsak toliko slišim živahne glasove dveh osebkov iz sosednjega avta. Zgleda je za ene after 12-ke kar v avtu. Ko sta za uro več naspana gospoda odspala še kitico med vožnjo pa avto že na parkingu pred kočo na gozdu. Preobujemo, spakiramo in usput srečamo še Mičija in Špelo, ki mahata v malo bolj reven steber kakor mi. Drug drugemo srečno in pot pod noge!

Dostop po hanzovi praktično do vstopa smeri, loči nas le snežišče o kateremo smo že slišali od preteklih dveh navez, ki sta v zadnjem mesecu ali malo več že obračali v smeri. Tko da danes popravljamo Rašiško statistiko! Čez to snežišče gremo kar pod njim. Tunelčič, kateri je zahteval skoraj hojo po kolenih, ob enem pa nudil dober odvežilni tuš je kar popestril preplezalno dogajanje. 

Hop cup roba gor, skico še enkrat ven in Matko že laufa naprej. Prvi cug zaključimo malo prej, da se izognemu trenju tako, da smo se potem naslednjih par cugov malo lovili za štante a bili dokaj hitro že na pravi štantovini. Jaz in grega zadi, Matko še kr laufa in ugotoviva, da smo kao že na 5. cugu a potegnl smo dva in pol, haha.Tudi kasneje opazimo kako se lahko 30m spleza le s 20m šrika, pššt, pustimo to. Plezarija poteka po precej kompatkni skali, v platkah se najdejo precej dobri oprimiki, dobre poke, za popestritev pa so vmes kar luštni detaljčki. Pol pa bam, taka šolska kje se zabije full časa, na štantu! Nisem uspel slikat, ker ni vse pršlo v objektiv ampak imel smo štant an 7 točkah, wnb hobotnca, pa edino kar je ratal od hobotnce je bil naš zafeclan štrik, katerga smo reševali po malem 10min. Pridemo do težjega dela spodnje polovice smeri, tukaj je svet kar pokonci, plezarija pa odlična, razen mestoma naletimo na kakšen šoder, vsake toliko kaj leti dol a nič kritičnega. Med vsem tem pa opaziva, da Matko postaja malo nejevoljen.. utrujen in Grega potegne ven nek energy gumi za velikost cele frutabele. Vsak odgrizne tretjino in naprej. 5min...PET MINUT, Matko prepeva na šatantu, poka fore, en sam smeh je in, aja pa ljubezen he! No dobr, da smo samo po tretjino odgriznl, ker zgleda dobr dela x). Prispemo na malo večjo poličko in pred nami malo lažjega sveta do izstopnega kamina. Skala je bila na teh delih malo slabša, a vseeno kar ok. Malo potem se že gužvamo na vstopu kamina, ko opazimo nekaj delov skalo z rdeče obravnaim pridihom. Za ta cug mi Matko popestri plezalno izkušjo ala basanje po kaminu s preveliki jajci. Prispodoba kar prava za velik moder ruzak med nogami. Drugače noro dober raztežaj za vse ljubitelje kaminov. Barvni pridih od spodaj se spremi v veliko bolj jasno situacijo ob plezanju tega raztežaja(bom izpustil detalje), na štantu najdemo opremo včerajsnje naveze, ki je predčasno zaključila s smerjo in se odločimo, da jo odnesemo v dolino. Pred nami je še zadnji cug, 50m, katerega splezmo še z malo več previdnosti in s tem dosežmo vrh smeri. Zgoraj pavza medtem, ko se odločimo kako bomo sestopili in v vmesnem času poizvedujemo o lastniku novo pridobljene teže. Kasneje pridemo do dna in spoznamo, da je bil zaključek še precej v redu glede na stanje aftermathu kateremu smo bili priča. Odrinemo po Hanzovi dol saj je najkrajša varianta, zgoraj kup šodra, pravi slovenski skalni pršič, spodaj pa pot, zajle in vse po prek. Sestop je terjal malo več časa kot bi bilo potrebno saj je na tej točki je za mano prišla vsa nenaspanost celotnega vikenda in je telo zagnal rezervni program, glava bla ok, sam noge niso šle. x) Matko in Grega malo hitreje a vsak toliko počakata svojga "Pikija"... ja tako sta me poimenovala tekom sestopa, kaj češ. Zaključimo v koči na pivo in hrani, debati z lastnikom in srečno zaključenim dnevom. Na poti v Lj se dobimo še s polovico naveze od prejšnjega dneva, predamo opremo in se zmenimo za pivo, ko bo naveza nazaj v polni zasedbi. :)

Prisojnik, Hudičev steber, 550m, V-/IV, Matko, Grega, Mark

PS: za vse k čakajo, da vprašajo... kjub vsem dodatnim manevrom, smo bili v časovnici :D

Pa slik je bl kr za en k****, ampak našo Edelrid sponzorušo smo pa mogl parkrat dobr ujet. ;)