Tabor 505 - krave, biki, Madžari in druge težave

Špela Kadunec je po nekaj pavze organizirala nov tabor 505 za naš odsek - končno! :) Padla je ideja, da povabimo še kako prijateljico ali dve in tako so se 8 Rašičankam pridružile še 3 posameznice iz AO Kranj, AO Železničar in ČAO (Timea, Foška in Nina), nato pa smo se povezale še z AO Kamnik, ker so ravno na isti vikend prav tako planirale ženski tabor. Število dejanskih udeleženk je s tem naraslo na 19. Prov fletn!

Malo manj fletn pa je bil začetek :D

Tabor smo načrtovale v Karnijskih Alpah, med vrhovi nad Nassfeldom. Spale naj bi v bivaku Ernesto Lomasti, ker je bila koča Rudnig Alm že polna (so pa prijazno omenili, da lahko za 15€ na noč spimo zunaj pred kočo in uporabljamo njihovo kopalnico). Upale smo, da bivak ne bo preveč zaseden, večina punc pa je bila vseeno pripravljenih na spanje pod milim nebom. Kamn'čanke so očitno pametnejše in močnejše, pa so s sabo napokale še šotore. Razporedile smo se po avtih in se v petek zvečer odpeljale do Rudnig Alm. Prvi avto (rašiški) je prišel precej pred ostalimi, zato so šle punce že do bivaka preverit situacijo. Bivak je bil poln Madžarov. Niso bili ravno gostoljubni in še odvračali so jih z zgodbico o bikih, ki se preganjajo tod okoli že cel dan. Ker so enega od njih izvidnice tudi »spoznale«, so jo ucvrle nazaj proti koči in sporočile okoliščine naprej. Aljana, Renata in Foška, s katero smo skupaj grizle v hrib s težkimi nahrbtniki, so vztrajale, da gremo me vseeno do bivaka. Tretje rašiške skupine nismo mogle doklicati, se je pa očitno ravno tako odločila ostati pri koči.

Ko smo prišle do bivaka, je bila že tema. Na hitro smo pokimale res številnim, ampak na videz miroljubnim kravam in se spoznale s Kamn'čankami, ki so že postavile šotore. V prijetnem vzdušju smo malo posedele z lučkami in si izmenjale plezalne izkušnje in želje za naslednji dan, nato smo se spravile spat. Z Renato, Aljano in Foško smo si prijetno postlale na plahti blizu bivaka, se namestile ena ob drugo, da nam bo toplo, občudovale zvezde in vso to neizmerno lepoto narave in si zaželele lahko noč. Potem pa …

»Ej, Renata, a se tebi tudi zdi, da je to cingljanje vse bližje?«

»Ja, približujejo se.«

»Ma joj, kaj bi zdaj rade?«

Jaz si medtem miže, že napol v snu, mislim Ah kaj zdaj punce pretiravajo. Krave se pač sprehajajo.

»Lej jih!«

»Šu! Šu!«

Aljana se prav tako dvigne in obrne. Prav, pa se dvignem in obrnem še jaz in me kar malo kap. Kake tri metre stran stojijo karnijske kraljice noči, debele krave mlekarice, kot kakšna vojska in nepremično strmijo v nas.



Ena večja, črna, naredi še en korak naprej. Foška pograbi palico in začne tolči po tleh.

»Ajde, spizdite!«

»Ne, bodimo raje pri miru, sej bojo šle.«

»Šu! A vržem kamen vanje? Mira, vprašaj Mojco, če lahko vržem kamen vanje.«

»Mojcaaaa!! A lahko mečemo kamne v krave??!«

(smeh iz kamniških šotorov)

»Zdej mam pa js tega dost!« Aljana nenadoma plane iz svoje spalne vreče in kar v nogavicah plane proti kravam, ki se umaknejo, razen ene. Tiste črne.

»Ej … Da ni tale črna krava tisti bik, o katerem so govoril?«

Tišina.

»Daj posveti mu v jajca, da jih vidim!«

»Jaz ne bi svetila direkt v bika …«

»Moja lučka je prešvoh …«

»O moj bog …«

»Daj posveti! … O, ja, tole so ORNK jajca!«

Tišina.

Jaz vstanem in se začnem obuvat, da bom pripravljena za beg. Foška še malo tolče s palico. Vse zadržujemo dih. Naposled vse štiri vstanemo, jaz se pomikam proti bivaku, da bi pokukala not, če vendarle ni pri teh 9 izjemno namrgodenih Madžarih še dovolj prostora za 4 punce, ki nočejo biti poteptane. Nenadoma zaslišim rjovenje in hrup – Aljana, Foška in Renata so vse s po dvema palicama zarohnele proti kravam in biku, ki so se končno ustrašili in stekli stran. Jeeeej, bravo punce, kake carice smo, pregnale smo jih, high five!

Spravimo se nazaj v spalne vreče in razmišljamo, a je to to ali bodo prišli nazaj, Foška še razmišlja o vrvni ograji iz palic in štrika. Zanimivo, bolj kot zase jo skrbi za njen nahrbtnik, poln hrane. Medtem se zadaj zaslišijo zvoki mladih bikcev, ki se ruvajo med sabo, in krav, ki se skušajo naskakovati (ja, krave med sabo). Čedalje bliže šotorom so, kjer se hihitajo Kamn'čanke in nenadoma se ena od naskakujočih krav prevrne na enega od njih. Ok, tole pa ni več smešno – začnemo se mrzlično pogovarjat, kaj naredit, Kamn'čanke lezejo iz šotorov preverjat, če sta žrtvi napadenega šotora v redu (k sreči sta), ena od Madžark pa ob vsem tem hrupu in hihitanju sitno zahteva mir in tišino, ker misli, da imamo kakšen dober žur. Ko ji razložimo, da ne moremo spat tu zunaj, se naredi gluho in zaspano in nas gladko ignorira, kljub moji pantomimi, s katero ji skušam nakazat, kako bi lahko ležišča bolje izkoristili. Madžari pač radi spijo z razkrečenimi udi. Ko jih jebe.

Nič, heca je konec, okrog bivaka in šotorov res postavimo vrvni ograji s pomočjo pohodnih palic in dveh štrikov. Proti drugi uri zjutraj že utrujene od te bitke končno začenjamo zapirat oči.

* * *

Zbudile smo se v lepo, malo mokro jutro in glej ga zlomka, vrvni ograji še vedno stojita, čeprav občasno kakšna krava malo poliže štrik. Pojemo in se spakiramo za plezanje. Pred nami je lep dan – ali vsaj tako smo mislile. Vreme res krasno, gore lepe, a brez težav (oz. sploh) sta splezali svojo smer le dve – Ajda in Maja Š. iz AO Kamnik, pa še zanju ne moremo ravno reči, da sta bili brez težav, ker je ravno (skoraj) nanju ponoči padla krava.

Ostalo sobotno plezanje je bilo bolj borbanje ali obračanje – tri naveze so se lotile smeri Pilastro Nord oz. Kollnitz-Raditschnig, kjer so se kljub svedrovcem (oz. ravno zaradi njih in nevrisanih novih smeri) dogajali orientacijski zapleti, čakanje na štantih itd., zaradi česar so punce zadnje cuge izplezale v temi in lačne, ampak zbrane. Ena trojna naveza je obračala iz smeri Lomasti-Mazzilis (Fessura) zaradi težavnosti, ki je niso pričakovale – no, kasneje so izvedele, da je šlo za eno od smeri lokalnega kerlca, ki je očitno karnijska različica Frančka Kneza ali kakšnega podobnega patrona, katerih ocene je treba jemati z rezervo. Dve navezi deklet, ki smo hotele splezati Guerrino di Marco, pa smo naletele na gužvo in čeprav smo našle alternativo, je moral trojček, ki je začel s sosednjo šestico brez mene, obračati zaradi mojega zvitega gležnja (ja, spet. To bi lahko bila že pivska igrica.). Ajda in Maja Š. pa sta uspešno splezali v Torre Clampil in se prepričali, da jima krava ni pomendrala mišic.

Tiste, ki nismo bíle bitke z orientacijo in časom v Pilastro Nord, smo se podružile na bivaku ob prijetnem popoldanskem soncu in delile prigode. Medtem, ko smo si s prijaznimi Nemci izmenjevale gurmanske dobrote (oni nam sir, me njim metin liker in tako naprej), smo ugotovile, da so Madžari končno spokali in reorganizirale smo spanje. Naslednji dan so bile v planu krajše smeri zaradi povratka in popoldanskih ploh in končno je večina deklet izkusila lepo karnijsko plezarijo. Preostale štiri smo dopoldne poležavale in si pripovedovale plezalske prigode pri koči Rudnig Alm, kamor so se ostale punce popoldne zbirale nazaj z zadovoljnimi nasmeški in vse zelo pohvalile smeri, da so res lepe, skala pa odlična. Sledilo je prijetno, družabno srkanje kave, piva, … in nakupovanje sira, ki so nam ga lisjaki iz Rudnig Alm dali degustirati prejšnji večer. Nasploh moram poudariti, da so bili izredno prijazni, ves čas ponujali to in ono in se smehljali tako prijazno, kot se ne zmorejo vsi Madžari skupaj. Na koncu so nam celo računali le po 5€ za spanje na noč in ne 15. Krasni hipiji, res!

No, tako, kljub dramatičnemu začetku in čudaški soboti, ko je šlo bolj ali manj vse narobe, smo se imele krasno, uživale v družbi in spoznavanju, veliko govorile o menstruaciji in plezanju ter zelo malo o moških in se po analizi ob pici smrdeče, povaljane v kravjekih, ampak srečne odpeljale domov v udobne postelje.

In komaj čakamo naslednjič! :)



Udeleženke:

AO Rašica: Špela Kadunec, Tjaša Knez, Vida Slađana Mitrović, Renata Zaletelj, Nika Rupnik, Ajda Sazonov, Aljana Kavčič, Mira Petek

AO Kamnik: Maja Šlebir, Ajda Kožar, Mojca Zajc, Maja Sonc, Urška Slapšak, Vesna Avsenik, Jerneja Jenko, Špela Ozimek

Druge: Foška Veronika Šaina (AO Železničar), Timea Urdih (AO Kranj), Nina Korošec (ČAO).


(Ne)splezane smeri:

Sobota, 24. 8.:

Pilastro Nord oz. Kollnitz-Raditschnig (IV+, 480 m) v Creta d'Aip: Renata Zaletelj - Urška Slapšak - Maja Sonc; Timea Urdih - Nika Rupnik in Tjaša Knez - Nina Korošec

Diedro nord (6b/6a, 260 m) v Torre Clampil: Ajda Kožar - Maja Šlebir 

Lomasti-Mazzilis (Fessura) (5c, 145 m, S2!) v Creta di Pricotic: poskus smeri, Ajda Sazonov - Vida Slađana Mitrović - Špela Kadunec 

Dei Finanzieri (VI, 400 m) v Monte Cavallo di Pontebba: poskus smeri, Aljana Kavčič - Foška Veronika Šaina - Mojca Zajc

Nedelja, 25. 8.: 

Lavia Moscatelli (V, 250 m) v Pilastro di Babele: Ajda Sazonov - Aljana Kavčič - Nika Rupnik 

Steinbeiser (4c, 170 m) v Creta d’Aip: Foška V. Šaina - Špela Ozimek

Hans Plattner (4c, 180 m) v Creta d’Aip: Renata Zaletelj - Urška Slapšak - Maja Sonc

Via della Bicicletta (IV, 180 m) v Creta d’Aip: Špela Kadunec - Tjaša Knez

My way (6b+/6b, 150 m) v Creta di Pricotic: Maja Šlebir - Ajda Kožar - Mojca Zajc