MŠK in Uroš Župančič ali Uroševa in Župančičeva grapa (ločeno)

Ker smo nekateri člani MŠK presodili, da Teranova ni primerna za ponavljanje zimskih manevrov za izpite, določimo Vršič kot cilj, grapo bi si izbrala vsaka naveza svojo, potem pa je načrtovano skupno ponavljanje manevrov, prikaz ledeniške itd. Ob pogledu od daleč na Uroševo grapo se navdušim nad zalitostjo prvega skoka in malo zignoriram preostanek smeri, kolikor se je je pač videlo. Ko se vse naveze naberejo, okrepčajo v Erjavčevi in naklepetajo, se odločimo za skupni cilj. Zraven je tudi Mitja, ki gre po svojih 4 grapah in Špela, ki presodi, da raje ne zarine zaradi slabega počutja. Če skrajšam: načrtovanih manevrov "na suho" seveda nismo uspeli povaditi, smo pa (uspešno) pripravili in uporabili t-sidiršče kot 2. štant pod 1. cugom. Glede na to, koliiko sile je bilo potrebno, da sem ga razgrebla in odkopala cepin, bi rekla, da sta Slađana in Aljaž Ž opravila vrhunsko delo. Dve članici odprave povadili tudi varovanje napredujočega, nekaj članov nabijanje štantov in vrtanje lednih vijakov, nekaj izbijanje klinov z nadzorovano količino psovk, vsi pa previdno haklanje cepinov in derez v nepredelanem snegu in skali. Če še niste uganili: grapa v soboto ni bila zares narejena (prvi cug in pohodniški del čisto ok), pri zgornjem balvanu pa je bil sneg nepredelan, veliko smo ga sklatili tudi z obvoznih dveh prečk. Vmes je bilo sicer nekaj zaplat tršega snega, ledu in celo zmrznjene trave. Nekateri smo zadnja dva cuga splezali z lučko (lepo doživetje) ter ob izstopu zatulili v volčjo luno.S skupnimi močmi smo se uspešno spravili iz "godlje" (beseda dneva;). Glede na refleksijo, bi rekla, da je vsak od nas od ture odnesel ogromno, čeprav nam ni uspelo narediti prerezov in simulirati iskanja z žolno (sva jih pa z Niko na štantih na glas ponavljali, kar je bolje kot nič). Potrebni torej vijaki in klini, štanti so bili nabiti (razen pod 1. cugom). Ker sva z Niko na štantih preživeli skupaj kar nekaj časa, sva se dogovorili za dejanske vaje in dostop po Župančičevi grapi v prihodnjih dneh.

 

27. 1. 2024 plezali Maša Križan in Aljaž Senčar, Vida Slađana Mitrović in Aljaž Žnidaršič ter Nika Rupnik in Tjaša Knez

 

Potrepžljivo čakala Špela Kadunec in Mitja Kelemen Mičo (Župančičeva, Butinarjeva, Pripravniška, Desna/Pozabljena)

 

Ker je najlepša napoved za torek, nekaj čez 8 zjutraj štartava od avta, se sprehodiva po štengah po Župančičevi (skok zelo zalit), razgledava na vrhu Male Mojstrovke, odločiva za podaljšek do Velike Mojstrovke, se vmes še naklepetava z mimoidočimi in pomalicava in sestopiva po Pripravniški. Ker je vse potekalo brez zapletov, tajmingi pa so bili spodobni, si izmenično še skrijeva žolni, narediva prerez in dva testa. Popoln zimski gorniški dan pač, tak za vikat.

 

30.1. 2024 plezali Nika Rupnik in Tjaša Knez

 

Drobtine zgodovine: več o Urošu Župančiču zveste v Svetinovi Steni (bojda mu dela krivico) ali Wikipedii ;). Je bil pa leit motiv zadnjih dveh MŠK vzponov.

 

Foto; Aljaž Žnidaršič, Maša Križan, Tjaša Knez