Teranova brez terana

Z Mitjo sva se že nekaj časa menila, da en dan med tednom, ko bo razmera, nameniva kakšnemu luštnemu cilju. V igri je bila še Wisiakova ali pa kak lažji slap. Naposled določiva, da je izhodišče Jezersko, potem pa grapa med Ledinskim vrhom in Veliko babo, Teranova ali Sinji slap. Glede na situacijo na terenu, se odločiva za Teranovo, od daleč zgleda kar narejena, kar tudi je. Oz. če citiram Mitjo, je razmera idealna. Dostop si nehote podaljšava, zatikanju po borovčkih se to zimo nekako ne morem izogniti. Z varovanjem začneva, kjer se smer postavi pokonci, Mitja navdušeno vrta vijake in vleče polne cuge, jaz preklinjam vesolje in svoja meča vlečem zadaj ter odkrivam diapazon bolečinske lestvice špikanja. Po principu "zastonj nisem nosil" se dvakrat povarujeva na snežno sabljo, čeprav ne bi bilo treba. Po istem principu je bil uporabljen tudi rumeni frend v zaključni prečki, ki se jo je dalo pocepinit brez toolanja. Pridružil se mu je tudi heks. Zato, ker pač lahko. Uporabljeni štanti so bili že narejeni (razen 4. In 7.), vmesna varovala vijaki. Izstop na snežišče in previdno po plazovinah proti koči, kjer odvijeva v Žrelo. Tam je potrebna previdnost na enem delu, kjer je skala kar skrita in se od zgoraj ne vidi dobro. Sprašujeva se, kako je borovcem uspelo zaiti na markirano pot in uživava v hoji po mesečini (baje je bila polna luna). Kazalo je, da sva v smeri ta dan sama, sva pa našla sledove t-sidrišča od predhodnikov. Tajming je bil zelo raztegnjen zaradi moje zmatrane kondicije, zgubljanja in varovanja, vse skupaj cca. 10h od avta do avta. Namesto na teran in pico, sva komaj še ujela ferajn in pivo. Mitja veseli, ker je končno splezal Teranovo, jaz tudi, ker je to do tega momenta moja najbolj kompleksna in pokončna zimska smer, moja meča malo manj, ker jih čaka še trnova pot do utrditve.

 

Plezala 25.1.2024  Mitja Kelemen (Mičo) in Tjaša Knez