Spontanka v Avstrijo na “slap in the face”, ledni slap Das Schild

V torek ob pol 7ih zvečer pride vabilo za dvodnevno turo v Eispark Osttirol in na en daljši slap, ki zna biti narejen za splezat, s strani Gašperja in Roka. Odhod naslednje jutro ob 9ih zjutraj! Take spontanke so vedno najboljše.

Rok je že bil v Eispark Osttirol in je tudi že predhodno pridobil informacije o slapu Das Schild. Napoved je bila dobra, tako da smo optimistično pričakovali vredu razmere.

Zmenjeni smo bili ob 9ih na ferajnu, kamor z Rokom malo zamudiva. Rok se je odločil, da bo zjutraj pakiral in šival hlače – za kar je ugotovili, da vzame več časa kot deluje. Imel pa je tudi kondicijsko iz avta v stanovanje, ko naj bi šel iskat rokavice, vrnil pa se je z pozabljenimi zimskimi gojzarji, in jih na skrivaj zmuznil v avto.

Po dobrih 3 urah vožnje smo prispeli v Eispark Osttirol. Tekom vožnje smo z budnim očesom spremljali nihanje temperatur. Številka se je ustavila pri -3 in vedeli smo, da sta plezalna dneva vsaj v Eisparku zagotovljena. Nismo pa čisto vedeli kaj naj pričakujemo glede naravnega slapu Das Schild, ki je bil v planu za naslednji dan.

Sprva smo se šli ogrevati na stolp z umetnim ledom, kjer plezaš na top rope. Vsak je splezal dve smeri, vmes smo pa še vadili uvijanje lednih vijakov in abalake, sicer bolj kot ne na ravnih tleh.

Po tem smo šli na del v Eispark Osttirol, kjer so na umetnem ledu urejene smeri za plezanje v vodstvu. Na voljo je kar nekaj smeri, različnih težavnosti. Sprva je bila tam gneča, na koncu pa smo ostali sami: zadnji prišli, zadnji odšli. Rok in Gašper sta splezala dve do tri smeri, sama sem imela poskus ene v vodstvu in eno na top rope. Zadnje smeri smo plezali v temi z lučkami, končali smo ob 7ih zvečer. Ko razmišljam o tem, je bil prvi dan res dobra vaja za to kar je sledilo. Vmes smo se naučili, da rašiški flis v takšnih zimskih razmerah lahko povzame različne random oblike. Nam je zmrznil v obliki fazana.

Po plezanju smo se šli pogret v kočo, posušit stvari in na pravo pojedino. Hrana je bila, kot bi jedli v fini restavraciji. Okoli 11ih zvečer smo se prestavili do kombija na parking. Zjutraj smo se zbudili v optimistično jutro z -11 stopinjami na termometru. Plan je bil sicer, da se zbudimo ob 6ih in odrinemo proti slapu ob 7ih. Do slapu je še dobra ura pristopa. Plezanje vključno s pristopom naj bi trajalo vse skupaj 7 ur. Po jutranji zamudi smo okoli 8ih štartali proti slapu in pričeli s plezanjem ob pol 10ih.

Ledni slap Das Schild je 200 m dolg slap s štirimi raztežaji. Sidrišča so urejena. Prvi raztežaj je dolg 40 m in ocenjen z WI3, drugi je dolg 60 m in ocenjen z WI2-3, tretji je dolg 40 m in je ocenjen z WI4+ in četrti je dolg 60 m in je ocenjen z WI4-. Plan je bil, da se Rok in Gašper izmenjujeta v vodstvu ter, da pridemo do kamor pridemo. Slap je že od daleč deloval pokončen in se je videlo, da bo plezanje zahtevno, sploh zadnja dva raztežaja. V slapu je bilo že nekaj navez. Led se je veliko krušil, zaradi navez pred nami in zaradi spustov po vrvi, ki so potekali iz slapu po urejenih sidriščih.

Za delitev raztežajem sta Gašper in Rok žrebala. Prvi raztežaj je plezal Rok. V tem raztežaju mi je od zgornjih navez priletel na čelado večji kos ledu in manjši na nos. Tako smo se še dodatno zavedali, da moramo zelo paziti na padajoči led. Drugi raztežaj je bil lažji, in ga je Gašper hitro splezal. Po tem raztežaju smo prišli do tretjega, pokončnega raztežaja. Tukaj se je začela resna plezarija in tukaj so se tudi vklopili živci. Gašper je z malo sedenja v vijakih suvereno splezal ta tretji raztežaj. Meni se je v tem raztežaju razrahljala dereza, kar smo popravili na štantu. Rok je splezal še zadnji raztežaj, ki ni bil lažji kot tretji raztežaj, čeprav je bil lažje ocenjen. V tem raztežaju je tekla voda po slapu in hkrati zmrzovala na nas. Zmrzovala je tudi v praznih lednih vijakih tekom vrtanja v led. Zadnji raztežaj je Rok plezal tik pred temo, ko smo bili v smeri že kar nekaj časa.

Ko smo prišli na štant smo se pripravili za spust po vrvi. Vedeli smo, da je potrebna 100% previdnost in da na tej točki ne smemo zafrknit nobene zadeve. Na naslednjem štantu je bila že tema in smo s spustom po vrvi nadaljevali v temi. Prusik je tekom abzajla pobiral led dol z vrvi, ob koncu vsakega spusta pa je zmrznjen ohranil svojo obliko. Je nekaj posebnega s spusti v popolno temo. Dobro da smo prejšnji dan plezali v temi, da smo se malo navadili na razmere. Nekaj čez 6 smo bili iz smeri. Pospravili smo opremo in se odpravili proti kombiju. Med plezanjem slapu je bilo vzdušje sproščeno in optimistično. Rok in Gašper sta si za prvi slap splezan v vodstvu izbrala zahteven slap in to odlično izpeljala.

Ledni slap Das Schild (200m) smo plezali: Rok Hočevar, Gašper Reberšak, Špela Kadunec