Plezanje med Rzenikom in Konjem

Dominik Ogrin 5. januar 2021. 10:30

Na zadnji vikend starega leta sva se z Evo v soboto odpravila planinsko na turo Bistrica - Presedljaj - Konj - Rzenik - planina Dol - dolina. Imela sva krasen dan, npr. videla sva oblake z zgornje strani, kar se meni zdi vsaj tako lepo kot če oblakov sploh ne bi bilo. Nikamor se ni mudilo, zato sva na najnižji točki grebena med Rzenikom in Konjem pogledala še na severno stran, od koder naj bi prišla Grapa med Rzenikom in Konjem; smer, ki sem jo imel že kar nekaj časa nagledano. Ker so razmere tam zgledale odlične, sva se odločila, da se odpraviva v smer kar naslednji dan.

To je bil moj drugi obisk tega okoliša in tudi tokrat mi je pustil nekaj, čemur bi se lahko reklo vtis, in to je naredilo pot pod steno  z rahlo utrujenimi nogami malo lažjo. Sicer pa je bil dostop skoraj toliko psihično naporen kot kasneje samo plezanje; z mogočno Rzenikovo steno se lahko primerja le malo drugih sten. Do vstopa v smer sva sledila sledem, nad prvim skokom pa jih nisva več našla. Nisva dosti razmišljala, nadaljevanje nad sledmi je bilo naravno; sklepala sva, da je to vstop v smer, čeprav sva bila nekoliko v levo od tam, kjer bi morala biti sodeč po sliki iz vodnika. 

Torej sva se pač navezala in začelo se je. Najprej sva plezala po ožji grapi, na desni omejeni z stolpičem, ki naju je ločeval od najglobje grape, po kateri naj bi najina smer dobila ime. Sklepal sem, da bova nad tem stolpičem prečila desno. Ko sva prišla tja, se je to izkazalo za precej nerodno in sva se raje odločila kar nadaljevati navzgor. Prišla sva do manjše jame/votline iz katere je sledilo lepo izpostavljeno plezanje ven, do vrha stene pa je sledilo očitno nadaljevanje po strmem žlebu/kaminu in tudi ni bilo več daleč. V smeri sva pustila 2 klina.

Mimogrede prvi raztežaj sem jaz izžrebal in si potem nisem upal čez prvi skok, tako da ga je zlezla Eva. Moj ego se je do vrha stene povsem umiril, saj sva se morala oba precej potrudit. Niso nama ravno rožice cvetele. Najtežje je bilo gotovo na štantih, ko te malo zmrazi in se začneš spraševati, koliko je še do vrha stene in koliko je še do teme ... Plezanje samo je bilo pa prav lepo, marsikateremu odseku bi lahko rekel šolski zgled hribovskega zatikanja cepinov.

Robo na vrhu stene sva zlagala ravno, ko se je naredila tema. Pošteno nama je odleglo. Potem pa sva se hitro odpravila dol, da ne bi zamudila policijske ure :). Strinjala sva se, da je bila tura velikopotezna.

Grape med Rzenikom in Konjem nisva splezala, pač pa sosednji žleb v levo in izstopila 5 m levo od najnižje točke med Rzenikom in Konjem. Smer sva plezala 6 ur, dolga je dobrih 200 m, težavna je  konstantno nekje med II in III. Slike je posnela Eva.

Na dostopu.

Najin vstop je točno na sredni spodnje slike, desno od skupine macesnov.

V prvih 2 raztežajih.

Plezala sva po modri liniji.

Skica, če bi se še kdo odpravil tu.

Lp starim znankam/znancem


Galerija

Na tem dogodku ni slik.


Število komentarjev: 3

Ana Koren - 5. januar 2021. 17:33
Super zapis Dominik, in čestitke obema za splezano smer :)

Primož Brifah - 10. januar 2021. 09:09
Bravo, izgleda zanimiva smer. Lepo, da sta se oglasila po dolgem premoru in da ostaja volja po plezanju in hribih :).

Miha Habjan - MiFi - 16. januar 2021. 20:20
Oooo še skico si zrisal, dbest!

Dodaj komentar

Za komentiranje se prijavite.